<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep I Cp 679/2017
ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.679.2017

Evidenčna številka:VSL00002575
Datum odločbe:30.08.2017
Senat, sodnik posameznik:Majda Irt (preds.), Mojca Hribernik (poroč.), dr. Peter Rudolf
Področje:STVARNO PRAVO
Institut:nepravdni postopek ureditve meje - mejni spor - mejni ali lastninski spor - določitev meje po močnejši pravici - dokončno urejena meja v katastrskem postopku - priposestvovanje lastninske pravice - omejitev priposestvovanja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobrovernost kasnejšega pridobitelja nepremičnine - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih

Jedro

Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je predlagatelj lastninsko pravico na spornem zemljišču pridobil s priposestvovanjem, ni pa se opredelilo do ugovora omejitve priposestvovanja po določbi drugega odstavka 44. člena SPZ, ki sta ga postavila nasprotna udeleženca. Ta določa, da pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. Le, če bi bila nasprotna udeleženca pri pridobitvi lastninske pravice nepoštena, ju določba ne bi varovala.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se meja med parcelo št. 1, k. o. X, v lasti predlagatelja in parcelo št. 2, k. o. X, v lasti A. in B., vsakega do 1/2 ter parcelo št. 3, v lasti C. C. določi tako, da poteka po skici z dne 19. 2. 2015, dopolnjeni dne 25. 11. 2016, izvedenca D. D., po točkah in v razdalji kot je vse razvidno iz izreka sklepa, pri čemer se v vseh točkah vkopljejo betonski mejniki s kovinskim sidrom, razen v točki 30, kjer se zaradi skale zabije količek (I. točka izreka); vrednost mejnega spornega prostora določilo na 3.316,00 EUR (II. točka izreka); mejo določilo po močnejši pravici (III. točka izreka); odločilo, da sta skica zamejničenja z dopolnitvijo ter elaborat sestavna dela sklepa (IV. točka izreka); odločilo, da sta nasprotna udeleženca A. in B. dolžna nerazdelno povrniti predlagatelju 1.391,42 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep sta nasprotna udeleženca A. in B. vložila pravočasno pritožbo "iz vseh pritožbenih razlogov" in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da določi mejo kot sta jo sama pokazala, podredno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Menita, da ne gre za mejni spor, temveč bi moralo sodišče nepravdni postopek ustaviti in zadevo odstopiti pravdnemu sodišču. Gre za spor o lastninski pravici, na kar kaže tudi obseg spornega prostora (1460 m2). Vrednost spornega prostora je napačno določena, nedvomno presega 4.000,00 EUR. Sodišče je zgolj navedlo, da cenitvi izvedencev sprejema, ni pa se opredelilo do pripomb pritožnikov do njih. Na pripombe tudi izvedenca nista vsebinsko odgovorila,temveč le vztrajala pri svojih mnenjih. Napačen je tudi zaključek sodišča, da upravni postopek določitve meje ni procesna predpostavka za njeno sodno določitev (26., 39. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin - ZEN). Sodišče tudi ni upoštevalo določbe drugega odstavka 77. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), da se domneva močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. V konkretnem primeru je bila meja dokončno urejena. Graja dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je predlagatelj uspel izkazati močnejšo pravico, ker naj bi bili on in njegovi pravni predniki že od leta 1969 dobroverni posestniki spornega dela nepremičnine. Od nakupa dalje v letu 2000 sta nasprotna udeleženca svoje nepremičnine uživala tako, kot sta jih lahko, upoštevaje, da je bil pretežni del zaraščen in nikakor ni bilo košeno kot to ugotavlja sodišče prve stopnje. Nepremičnina se je uporabljala tako, da se je pobiralo sadje, kar so priče predlagane s strani nasprotnih udeležencev potrdile in teh izpovedb sodišče prve stopnje neupravičeno ni upoštevalo. Nepravilno je sodišče zavrnilo tudi dokazni predlog za zaslišanje prič E. in F. sklicujoč se na določbo 286. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagana dokaza v konkretnem primeru ne bi zavlekla postopka, priča F. je bila celo že zaslišana, pri čemer tudi določila nepravdnega postopka dopuščajo večjo svobodo. Tudi če je sodišče zaključilo, da je predlagatelj sporni del nepremičnine priposestvoval, pa bi moralo upoštevati določbo drugega odstavka 44. člena SPZ. Nasprotna udeleženca sta bila ves čas od nakupa v letu 2000 v dobri veri, pravica pridobljena s priposestvovanjem pa ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. Do tega se sodišče prve stopnje ni opredelilo.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V konkretnem primeru so udeleženci v sporu zaradi meje in ne zaradi mejne površine, pri kateri potek meje ne bi bil sporen. Tako predlagatelj kot nasprotna udeleženca zatrjujejo vsak svoj potek meje, obe strani trdita, da sporni pas zemljišča spada k njuni parceli. Pravilno je zato sodišče prve stopnje vodilo nepravdni postopek ureditve meje.

6. Če vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, lahko sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice le, če predlagatelj in oseba, proti kateri je vložen predlog, s tem soglašata (tretji odstavek 77. člena SPZ). Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, sta nasprotna udeleženca soglašala z ureditvijo meje na podlagi močnejše pravice in tak način ureditve tudi sama predlagala (primerjaj odgovor na predlog) ter se v obravnavanje močnejše pravice tudi spustila. Tudi če bi vrednost spornega prostora presegala vrednost 4.000,00 EUR, za kar se zavzemata pritožnika, je bilo postopanje sodišča, ki je ugotavljalo močnejšo pravico, pravilno, saj so s takšnim načinom ureditve meje soglašali vsi udeleženci (tretji odstavek 77. člena SPZ v zvezi s prvim odstavkom 443. člena ZPP). Na pritožbene navedbe v zvezi z nepravilno oceno vrednosti spornega prostora zato pritožbeno sodišče ni odgovarjalo.

7. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da upravni postopek ni procesna predpostavka za sodno določitev meje v smislu 26. in 39. člena ZEN v zvezi s 77. členom SPZ.

8. Katastrska meja ustvarja domnevo močnejše pravice le, če je urejena meja (drugi odstavek 77. člena SPZ v zvezi s prvim odstavkom 20. člena ZEN).1 Pritožnika sta le pavšalno zatrjevala, da gre v konkretnem primeru za urejeno mejo, česar tudi nista z ničemer izkazala.

9. Tako predlagatelj kot pritožnika so se v konkretnem primeru sklicevali na močnejšo pravico. Praviloma je to lastninska pravica pridobljena na podlagi pravno veljavnega načina pridobitve lastninske pravice (39. člen SPZ). Predlagatelj se je skliceval na lastninsko pravico pridobljeno s priposestvovanjem (43. člen SPZ), nasprotna udeleženca pa na lastninsko pravico pridobljeno v letu 2000 s pravnim poslom vpisanim v zemljiško knjigo (40. člen v zvezi s 49. členom SPZ).

10. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je predlagatelj lastninsko pravico na spornem zemljišču pridobil s priposestvovanjem, ni pa se opredelilo do ugovora omejitve priposestvovanja po določbi drugega odstavka 44. člena SPZ, ki sta ga postavila nasprotna udeleženca. Ta določa, da pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. Le, če bi bila nasprotna udeleženca pri pridobitvi lastninske pravice nepoštena, ju določba ne bi varovala. V tem obsegu pa pritožbeno sodišče sklepa ne more preizkusiti, saj o tem, za odločitev bistvenemu govoru, ne vsebuje nobenih razlogov. Četudi bi namreč predlagatelj izkazal pogoje za priposestvovanje, nasprotna udeleženca varuje načelo dobre vere (9. člen SPZ)2 in načelo zaupanja v zemljiško knjigo (10. člen SPZ)3.

11. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP). V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje upošteva, da se dobra vera domneva, da je njeno izpodbijanje pri pridobivanju lastninske pravice nasprotnih udeležencev ob vpisu v zemljiško knjigo, na strani predlagatelja in da mora biti posest tretjega navzven vidna na način, da lahko povprečni zemljiškoknjižni lastnik ugotovi, da si nepremičnino lasti tretji. Pri tem je vezano na dosedanjo trditveno in dokazno podlago udeležencev.

12. Če pritožbeno sodišče na kakšno pritožbeno navedbo ni odgovorilo, ni šlo za navedbo odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

13. Odločitev se nanaša na vse udeležence postopka, tudi na tretjega nasprotnega udeleženca (ki pritožbe ni vložil), saj je mejo po naravi stvari mogoče urediti le enako za vse (so) lastnike zemljišč, med katerimi je meja sporna (196. člen ZPP, 132. člen ZNP).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

-------------------------------
1 Prej "dokončna meja" (prvi odstavek 11. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot), pri čemer gre za vsebinsko enaka pojma.
2 Dobre vera se domneva, če se ne dokaže drugače.
3 Kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o evidentiranju nepremičnin (2006) - ZEN - člen 26, 39
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 9, 10, 44, 44/2, 77, 77/1, 77/2, 77/3
Datum zadnje spremembe:
24.10.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEyMTU0