<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

VSRS sodba VIII Ips 218/2014
ECLI:SI:VSRS:2015:VIII.IPS.218.2014

Evidenčna številka:VS3006442
Datum odločbe:17.02.2015
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Psp 156/2014
Senat:mag. Ivan Robnik (preds.), Marjana Lubinič (poroč.), Miran Blaha, mag. Marijan Debelak, dr. Mateja Končina Peternel
Področje:POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
Institut:lastnost zavarovanca - ugotovitev lastnosti zavarovanca - pravnomočnost - delovni spor - pravnomočno ugotovljeno delovno razmerje - matična evidenca - sprememba lastnosti zavarovanca za nazaj

Jedro

Delovno razmerje, ki je pravno razmerje, na podlagi katerega nastane zavarovalno razmerje, je bilo prekinjeno s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vendar ne s pravnomočno odločitvijo, saj je tožnica vložila tožbo in v delovnem sporu uspela.

Ko je za isto obdobje naknadno vzpostavljena takšna nova podlaga za zavarovanje in to s pravnomočno sodbo sodišča, ni mogoče sklicevati na pravnomočno urejeno pravno razmerje, v katerega ni mogoče posegati.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožba tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene pritožbene in revizijske stroške v znesku 659,27 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo tožene stranke št. 9.718.478 z dne 5. 7. 2013 v celoti, odločbo tožene stranke št. 04 9718478 z dne 30. 11. 2012 pa v drugem odstavku izreka. Ugotovilo je, da ima tožnica lastnost zavarovanca iz naslova delovnega razmerja na podlagi 13. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in nadaljnji) v obdobju od 26. 1. 2009 do 19. 2. 2010 pri delodajalcu A. d.o.o.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožničin zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da v obravnavani zadevi ne gre za nobenega od taksativno naštetih primerov iz 49. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ, Ur. l. RS, št. 81/2000 in nadaljnji) in da tožničina prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje in zavarovanje na podlagi starševstva predstavlja pravnomočno urejeno pravno razmerje, v katerega naj bi bilo dopustno posegati le v taksativno naštetih primerih in iz razlogov, ki so določeni za posamezno izredno pravno sredstvo. Pri tem se je sklicevalo na sodno prakso Vrhovnega sodišča, zlasti na sodbi VIII Ips 265/2007 z dne 6. 11. 2008 in VIII Ips 209/2009 z dne 22. 2. 2011.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da ima sodba sodišča druge stopnje pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, o odločilnih dejstvih pa naj bi obstajalo nasprotje v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov in med samimi temi listinami in zapisniki. Sodišče naj bi zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da prostovoljno zavarovanje tožnice in zavarovanje iz naslova starševstva predstavlja pravnomočno urejeno pravno razmerje, v katerega se sme posegati le ob upoštevanju 158. člena Ustave Republike Slovenije (Ustava RS, Ur. l. RS, 33/91 in nadaljnji). Navedena določba naj bi se nanašala le na pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa. Za tožnico naj bi bilo s pravnomočno sodbo delovnega sodišča vzpostavljeno delovno razmerje kot podlaga za zavarovalno razmerje, ki ima na podlagi 25. člena ZPIZ-1 prednost pred vsemi ostalimi podlagami. Podlaga za zavarovanje naj bi bila pomembna, saj tožnica za obdobje več kot enega leta nima priznane delovne dobe in je zato vsak mesec prikrajšana pri plačilu dodatka za delovno dobo.

4. Revizija je utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izpodbijano sodbo, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Tožnica kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z zavrnitvijo njenega zahtevka ni določno opredelila. Zato revizijsko sodišče z vidika tega revizijskega razloga izpodbijane sodbe ni moglo preizkusiti.

7. Materialno pravo je zmotno uporabljeno.

8. Zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje (drugi odstavek 7. člena ZPIZ-1). Podobno določbo vsebuje tudi drugi odstavek 45. člena ZMEPIZ, ki določa, da zavarovalno razmerje nastane po zakonu takoj, ko je vzpostavljeno pravno razmerje, ki je podlaga za zavarovanje. Zavarovanec po 8. členu ZPIZ-1 je oseba, ki je v skladu s tem zakonom obvezno ali prostovoljno vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

9. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je bila tožnica od 26. 1. 2009 do 19. 2. 2009 prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje na podlagi 34. člena ZPIZ-1, v obdobju od 20. 2. 2009 do 4. 6. 2009 in od 5. 6. 2009 do 19. 2. 2010 pa je bila vključena v obvezno zavarovanje na podlagi starševstva po tretjem odstavku 23. člena ZPIZ-1. S pravnomočno sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani I Pd 2466/2008 z dne 2. 3. 2009 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 421/2009 z dne 20. 10. 2009 in sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 27/2010 z dne 21. 2. 2012 je bilo odločeno, da je tožnici dne 12. 10. 2008 nezakonito prenehalo delovno razmerje, ki še vedno traja in je tožnica v delovnem razmerju od 1. 4. 2008 dalje za nedoločen čas.

10. Tožnica je bila pri toženi stranki pokojninsko in invalidsko zavarovana od 1. 4. 2008 na podlagi delovnega razmerja pri delodajalcu A. d.o.o., kjer ji je delovno razmerje dne 12. 10. 2008 nezakonito prenehalo. Delovno razmerje, ki je pravno razmerje, na podlagi katerega nastane zavarovalno razmerje, je bilo prekinjeno s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vendar ne s pravnomočno odločitvijo, saj je tožnica vložila tožbo in v delovnem sporu uspela. Iz pravnomočne sodbe jasno izhaja, da pravno razmerje ni bilo prekinjeno in da je tožnica pri delodajalcu v delovnem razmerju ves čas od sklenitve dalje. V socialnem sporu tožnica uveljavlja priznanje in evidentiranje zavarovanja na podlagi navedenega delovnega razmerja, ker ji tožena stranka na zahtevo delodajalca, ki je želel izvršiti pravnomočno sodbo, lastnosti zavarovanca na tej podlagi ni priznala za čas vključitve v zavarovanje na podlagi 23. in 34. člena ZPIZ-1.

11. Odločitve revizijskega sodišča, na katere se sklicuje sodišče druge stopnje, se nanašajo na drugačne primere, kot je obravnavani. V zadevah VIII Ips 265/2007 z dne 6. 11. 2008 in VIII Ips 209/2009 z dne 22. 2. 2011 je šlo za ugotovitev lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti na podlagi četrte alineje 49. člena ZMEPIZ; v obeh primerih je zavarovanec ves čas (istočasno) izpolnjeval pogoje za vključitev v zavarovanje po dveh podlagah, vendar je bil v zavarovanje prijavljen v nasprotju z določbo 25. člena ZPIZ-1 (1). V obravnavani zadevi pa je tožnica sicer ob vključitvi v prostovoljno obvezno zavarovanje in obvezno zavarovanje na podlagi starševstva izpolnjevala pogoje iz 34. in 23. člena ZPIZ-1, naknadno pa je bilo za obdobje zavarovanj na teh dveh podlagah vzpostavljeno pravno razmerje, ki je podlaga za obvezno zavarovanje po 13. členu ZPIZ-1 in ima prednost pred vsemi drugimi podlagami. Zato se v tem primeru, ko je za isto obdobje naknadno vzpostavljena takšna nova podlaga za zavarovanje in to s pravnomočno sodbo sodišča, ni mogoče sklicevati na pravnomočno urejeno pravno razmerje, v katerega ni mogoče posegati. S pravnomočno sodbo delovnega sodišča je bil tožnici priznan obstoj delovnega razmerja in vse pravice, ki iz tega izhajajo, brez prekinitve, kar pomeni ugotovitev obstoja pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje (drugi odstavek 7. člena ZPIZ-1). Zato ima tožnica v skladu s prvo alinejo 47. člena ZMEPIZ pravico do priznanja lastnosti zavarovanca po tej podlagi tudi v spornem obdobju.

12. Navedeno pomeni, da je bila odločitev sodišča prve stopnje - ob sicer nekoliko drugačnem materialnopravnem izhodišču - pravilna, zato jo je sodišče druge stopnje neutemeljeno spremenilo. Zato je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in spremenilo sodbo sodišča druge stopnje tako, da je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

13. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP. Tožnici se priznajo stroški postopka na drugi stopnji v višini 295,23 EUR, od tega 225,60 EUR nagrade za postopek po tar. št. 3210 na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS št. 67/2008 in nadaljnji), 22% DDV v višini 49,63 EUR in 20,00 EUR materialnih stroškov po tar. št. 6002. Tožnici se priznajo tudi revizijski stroški v višini 364,04 EUR, od tega 282 EUR nagrade za postopek po tar. št. 3300 na podlagi drugega odstavka 25. člena ZOdvT, 22% DDV v višini 62,04 EUR in 20,00 EUR materialnih stroškov po tar. št. 6002. Posebej se ne priznajo stroški za fotokopiranje po tar. št. 6000, saj so vključeni že med materialne stroške po tar. št. 6002.

---.---

Op. št. (1): Po tej določbi se oseba, ki istočasno izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več podlagah, obvezno zavaruje po tisti podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi podlagami, po katerih bi bila vključena v zavarovanje.


Zveza:

URS člen 158. ZMEPIZ člen 47, 47-1. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 8.
Datum zadnje spremembe:
24.08.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzgzMTgz