<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

Sklep VIII R 46/2008
ECLI:SI:VSRS:2008:VIII.R.46.2008

Evidenčna številka:VS3003498
Datum odločbe:18.12.2008
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
Institut:spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - prepoved opravljanja dejavnosti - javni uslužbenec

Jedro

V primeru nastopa okoliščin iz prvega odstavka 100. člena ZJU je nadaljnji obstoj delovnega razmerja delavca v državnem organu pogojevan s prepovedjo opravljanja takšne dejavnosti. Na podlagi citiranega določila ZJU se torej določi obveznost (prepoved), ki jo mora delavec v okviru sklenjenega delovnega razmerja spoštovati.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

S sklepom generalnega direktorja policije z dne 22.2.2008 je bilo tožeči stranki (kriminalistični inšpektor v Oddelku za gospodarsko kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana) prepovedano opravljanje dejavnosti davčnega svetovanja, ker ta predstavlja dejavnost iz 2. in 3. točke prvega odstavka 100. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU - Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadaljnji). V skladu s citiranima določiloma uradnik ne sme opravljati dejavnosti, če bi to lahko vplivalo na nepristransko opravljanje dela (2. točka), ali če bi pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabil informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne (3. točka). Opravljanje dejavnosti uradniku prepove predstojnik s sklepom (tretji odstavek 100. člena ZJU).

Tožeča stranka je pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani vložila tožbo, s katero je uveljavljala odpravo sklepa tožene stranke z dne 22.2.2008 in zahtevala plačilo pravične denarne odškodnine za izgubljeni dobiček v višini 11.800,00 EUR. Navajala je, da tožena stranka ni utemeljila kršitve iz 2. in 3. točke prvega odstavka 100. člena ZJU, da ji v upravnem postopku ni bila dana možnost izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, na katere se opira izpodbijani sklep, in da dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno (tožena stranka ni dokazala, da tožeča stranka pri svojem delu dostopa do zaupnih informacij, ki bi jih pri opravljanju dopolnilne dejavnosti davčnega svetovanja lahko zlorabila).

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani se je s sklepom I Pd 1491/2008 z dne 10.7.2008 izreklo za stvarno nepristojno. Obrazložilo je, da gre v predmetni zadevi za poseg v ustavno pravico podjetništva (74. člen Ustave Republike Slovenije, URS - Ur. l. RS, št. 33/1991 in nadaljnji). Gospodarska dejavnost tožeče stranke je v koliziji z Zakonom o tajnih podatkih (ZTP - Ur. l. RS, št. 87/2001 in nadaljnji) zaradi dostopa do podatkov, ki jih ima na razpolago po službeni dolžnosti na delovnem mestu policista, kar je v nasprotju z javno koristjo. S sklicevanjem na določili 1. in 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. l. RS, št. 105/2006 in nadaljnji) je zaključilo, da je v sporu pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.

Upravno sodišče Republike Slovenije, ki mu je bila zadeva odstopljena kot stvarno pristojnemu, te pristojnosti ni sprejelo. Pojasnilo je, da je pravno varstvo pravic javnega uslužbenca urejeno v 24. členu ZJU. V skladu s petim in šestim odstavkom tega člena se razmejitev pristojnosti med delovnim in upravnim sodiščem veže na to, ali je o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja treba odločiti s sklepom ali z upravno odločbo. O pravici oziroma obveznosti tožeče stranke iz delovnega razmerja je bilo odločeno s sklepom, izdanim na podlagi tretjega odstavka 100. člena ZJU. Po mnenju Upravnega sodišča RS je zoper tak sklep v skladu s petim odstavkom 24. člena ZJU zagotovljeno sodno varstvo pred delovnim sodiščem, zato je predlagalo, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije odloči o sporu o pristojnosti.

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

V ZJU je 100. člen sistemsko umeščen v XII. poglavje z naslovom Pravice in obveznosti oziroma v 1. podpoglavje z naslovom Pravice in obveznosti javnih uslužbencev. Namen tega določila je preprečiti konflikt interesov, do katerega bi lahko prišlo zaradi uradnikovega opravljanja dela v okviru sklenjenega delovnega razmerja pri državnem organu in istočasnega opravljanja druge dejavnosti. V primeru nastopa okoliščin iz prvega odstavka 100. člena ZJU (druga dejavnost delavca je v nasprotju s konkurenčno prepovedjo ali konkurenčno klavzulo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, škodi ugledu organa, ali pa bi lahko vplivala na nepristransko opravljanje dela ali omogočala zlorabo informacij, do katerih ima delavec dostop pri delu v državnem organu), je nadaljnji obstoj delovnega razmerja delavca v državnem organu pogojevan s prepovedjo opravljanja takšne dejavnosti. Na podlagi citiranega določila ZJU se torej določi obveznost (prepoved), ki jo mora delavec v okviru sklenjenega delovnega razmerja spoštovati. Delodajalec bi lahko v primeru neupoštevanja izrečene prepovedi nenazadnje posegel v delovnopravni status delavca tudi tako, da bi mu zaradi kršitev obveznosti iz delovnega razmerja odpovedal sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

Na podlagi prvega odstavka 5. člena ZJU za delovna razmerja javnih uslužbencev ter za pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivne pogodbe, kolikor ta zakon ali drug poseben zakon ne določa drugače. V prvem odstavku 24. člena ZJU je med drugim določeno, da se o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca, razen navodil za delo v okviru opisa nalog delovnega mesta, odloči s pisnim sklepom. Takšen sklep je bil dne 22.2.2008 glede obveznosti iz delovnega razmerja izdan tudi tožeči stranki. Glede na določilo petega odstavka 24. člena ZJU je zoper sklep o pravicah oziroma obveznostih iz delovnega razmerja dovoljeno sodno varstvo pred delovnim sodiščem (pod pogojem, da je javni uslužbenec pri delodajalcu predhodno izkoristil možnost pritožbe, o kateri odloča komisija za pritožbe iz delovnega razmerja).

Glede na obrazloženo se obravnavana zadeva šteje za individualni delovni spor po b) točki prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadaljnji), t. j. spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Vrhovno sodišče RS je zato na podlagi določb drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) sklenilo, da je za odločitev o sporu stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, pri katerem je bila tožba tudi vložena.


Zveza:

ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.ZPP člen 25.ZJU člen 5, 24, 100.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yNzI4Mw==