<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

VSRS sodba VIII Ips 176/2014
ECLI:SI:VSRS:2014:VIII.IPS.176.2014

Evidenčna številka:VS3006238
Datum odločbe:27.10.2014
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Pdp 536/2014
Senat:dr. Aleksej Cvetko (preds.), Miran Blaha (poroč.), mag. Marijan Debelak, Marjana Lubinič, mag. Ivan Robnik
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev

Jedro

Program razreševanja presežnih delavcev je sprejela uprava družbe. Sprejel ga je torej za to pristojen organ delodajalca.

Da je bila odpoved iz poslovnega razloga tožnici v skladu s tem programom, tožnica v reviziji ne oporeka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, posledično pa tudi reintegracijski in reparacijske zahtevke. Pri toženi stranki je bila v začetku leta 2013 sprejeta nova organizacijska shema in mikroorganizacija ter nov katalog sistemiziranih delovnih mest. Dne 5. 7. 2013 je bil sprejet Program razreševanja presežnih delavce s seznamom presežnih delavcev, na katerega je bila uvrščena tudi tožnica. Zaradi ukinitve njenega delovnega mesta je bila tožnici pogodba o zaposlitvi 7. 8. 2013 odpovedana. Sodišče je presodilo, da je vse relevantne odločitve v zvezi s postopkom podaje odpovedi sprejel pristojni organ tožene stranke. Glede na določbo prvega odstavka 20. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) je bil to predsednik uprave oziroma od njega pooblaščeni delavec. Kolikor je predsednik uprave svoje odločitve verificiral na Kolegiju uprave, njegovim odločitvam zaradi tega ni mogoče očitati nezakonitosti.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vse relevantne sklepe je sprejel kolegij uprave Skupine M., podpisal pa jih je predsednik uprave. Sicer toženo stranko kot delodajalca zastopa in predstavlja uprava, kolegij Skupine M. pa je po izpovedi priče R. Z. notranje poimenovanje sestankov uprave M.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po prvi točki prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da so sklepi, ki jih je sprejel Kolegij uprave Skupine M., nezakoniti, ker jih je sprejel organ, ki za to ni bil pristojen. Zaradi tega utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici sploh niso obstajali, „glede ostalih revizijskih razlogov pa se tožeča stranka v celoti sklicuje na že v pritožbi zatrjevane razloge, katere v izogib ponavljanja v celoti povzema, kot revizijske razloge, razen glede zmotne ugotovitve dejanskega stanja“.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlaga, da jo revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrne.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člen ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revizija je tudi samostojno in izredno pravno sredstvo, ki se lahko vloži le iz izrecno predpisanih razlogov. Ne gre za pritožbene razloge zoper prvostopno sodbo, zato se v reviziji ni mogoče sklicevati nanje „kot na revizijske razloge“, kot to povsem neutemeljeno poskuša tožnica.

8. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Iz izpodbijane sodbe je povsem jasno, kdo je sprejel in podpisal posamezne sklepe oziroma odločitve ter zakaj je bil za to pristojen. Sodišče druge stopnje je upoštevalo dejanske ugotovitve in dokazno oceno sodišča prve stopnje, sprejeto na podlagi listin v spisu in izpovedi priče in v razlogih sodbe ni zatrjevanih nasprotij.

9. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

10. Če je delodajalec pravna oseba, nastopa v imenu delodajalca njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba (20. člen ZDR-1). Tožena stranka je delniška družba, ki jo zastopa in predstavlja njena uprava (9. člen Statuta).

11. Program razreševanja presežnih delavcev je sprejela uprava družbe P. s. M. d.d. dne 5. 7. 2013. Sprejel ga je torej za to pristojen organ delodajalca. Način dela uprave in sprejemanja sklepov je stvar uprave same in ne tožnice. Iz Poslovnika o delu kolegija uprave skupine M. (priloga B15) je povsem jasno, da kolegij sestavljajo tudi predsednik in člani uprave tožene stranke in da se sklepi kolegija štejejo za sklepe uprave tožene stranke (3. člen Poslovnika). Pravilna je presoja sodišča druge stopnje, da tožena stranka nima dveh različnih organov (upravo in kolegij), temveč le eno upravo, kolegij pa je le način dela uprave.

12. Za revizijsko presojo izpodbijane sodbe je bistveno le, da je tožena stranka sprejela veljaven Program razreševanja presežnih delavcev. Da je bila odpoved iz poslovnega razloga tožnici v skladu s tem programom, tožnica v reviziji ne oporeka, saj se omeji le na neutemeljeno sklicevanje na to, da odločitev o prenehanju potreb po delu večjega števila delavcev zaradi spremenjene organizacije poslovanja in programa ni sprejel pristojni organ.

13. Ker glede na navedeno revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).


Zveza:

ZDR-1 člen 20.
Datum zadnje spremembe:
03.12.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDcyNzgy