<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Mariboru
Kazenski oddelek

VSM Sklep IV Kp 55038/2016
ECLI:SI:VSMB:2019:IV.KP.55038.2016

Evidenčna številka:VSM00030310
Datum odločbe:13.12.2019
Senat, sodnik posameznik:Zdenka Klarič (preds.), Breda Cerjak Firbas (poroč.), Miro Lešnik
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:neplačevanje preživnine - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izrek je nerazumljiv - napačen obračun zneskov - dve kaznivi dejanji

Jedro

Izrek je nerazumljiv in ga ni mogoče preizkusiti. V prvi vrsti je temu tako, ker se skupni znesek 7.388,00 EUR, ki bi ga naj obdolženec dolgoval, ne sklada s postavkami zneskov, ki so za posameznega otroka opredeljeni v alinejah opisa kaznivega dejanja pod točko 1 in 2 izreka izpodbijane sodbe. V drugi vrsti pa k nerazumljivosti izreka prispeva dejstvo, da bi naj bila od skupnega zneska 7.388,00 EUR odšteta že izvršena plačila v skupni vrednosti 2.500,00 EUR, pri čemer niti iz izreka niti iz razlogov izpodbijane sodbe ni mogoče razbrati, za katerega otroka so bila posamezna plačila izvršena in na katero od dveh kaznivih dejanj se navedena zneska nanašata.

Izrek

Ob ugoditvi pritožbi zagovornika obdolženega D.B. in po uradni dolžnosti se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega D.B. spoznalo za krivega storitve dveh kaznivih dejanj neplačevanja preživnine po prvem odstavku 194. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za kar mu je po 57. členu KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v okviru katere mu je za vsako kaznivo dejanje določilo kazen štiri mesece zapora, nakar mu je po 3. točki drugega odstavka 53. člena KZ-1 določilo enotno kazen sedem mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če obdolženec v preizkusni dobi treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja in pod posebnim pogojem, da zakoniti zastopnici mladoletnih oškodovancev v roku enega leta in šestih mesecev poravna zaostalo preživnino v skupnem znesku 7.388,00 EUR ter da v bodoče redno plačuje preživnino za mladoletnega Ž.B. Po drugem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je zakonito zastopnico mladoletnih oškodovancev s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Po prvem odstavku 95. člena ZKP je odločilo, da je obdolženec dolžan poravnati stroške kazenskega postopka v znesku 7,20 EUR, po četrtem odstavku istega člena pa ga je oprostilo plačila sodne takse. Na podlagi prvega odstavka 94. člena ZKP je še odločilo, da je obdolženec dolžan poravnati krivdno povzročene stroške, o katerih bo odločeno, ko bo znana njihova višina.

2. Zoper takšno sodbo se je pritožil zagovornik obdolženca iz vseh pritožbenih razlogov po 370. členu ZKP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal naslednje:

4. Pritrditi je potrebno zagovorniku obdolženca, ko sodišču prve stopnje očita, da je izpodbijana sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj je izrek sodbe nerazumljiv in ga ni mogoče preizkusiti. Ob reševanju pritožbe obdolženčevega zagovornika pa je istovrstno kršitev ugotovilo tudi pritožbeno sodišče, ko je izpodbijano sodbo preizkusilo po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP).

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so v opisu kaznivega dejanja pod točko 1 izreka izpodbijane sodbe v štirih alinejah navedeni zneski, ki bi jih obdolženec moral plačevati za preživljanje svojega otroka S.B. v obdobju od 1. 12. 2011 do 31. 3. 2017; v opisu kaznivega dejanja pod točko 2 izreka izpodbijane sodbe pa so za isto obdobje, torej od 1. 12. 2011 do 31. 3. 2017, prav tako v štirih alinejah navedeni zneski, ki bi jih obdolženec moral plačevati za preživljanje svojega otroka Ž.B. Seštevek zneskov pod točko 1 izreka izpodbijane sodbe znaša 6.819,92 EUR, seštevek zneskov pod točko 2 izreka izpodbijane sodbe pa znaša 4.027,44 EUR. V nadaljevanju izreka je navedeno, da obdolženec na račun neplačanih preživnin zakoniti zastopnici svojih otrok „dolguje skupaj znesek 7.388,00 EUR, od katerega je že odšteto in je tako zmanjšan za vsa delna izvršena plačila v skupni višini 2.500,00 EUR“. Takšen izrek je nerazumljiv in ga ni mogoče preizkusiti. V prvi vrsti je temu tako, ker se skupni znesek 7.388,00 EUR, ki bi ga naj obdolženec dolgoval, ne sklada s postavkami zneskov, ki so za posameznega otroka opredeljeni v alinejah opisa kaznivega dejanja pod točko 1 in 2 izreka izpodbijane sodbe. V drugi vrsti pa k nerazumljivosti izreka prispeva dejstvo, da bi naj bila od skupnega zneska 7.388,00 EUR odšteta že izvršena plačila v skupni vrednosti 2.500,00 EUR, pri čemer niti iz izreka niti iz razlogov izpodbijane sodbe ni mogoče razbrati, za katerega otroka so bila posamezna plačila izvršena in na katero od dveh kaznivih dejanj se navedena zneska nanašata. Pritrditi je zato pritožbi, ki izpostavlja, da se izpodbijana sodba nanaša na dve ločeni kaznivi dejanji neplačevanja preživnine po prvem odstavku 194. člena KZ-1 z dvema oškodovancema, zato bi moral biti znesek dolga naveden za vsakega oškodovanca posebej, kar je pomembno tudi zaradi izpolnitve posebnega pogoja, ki ga je sodišče prve stopnje na podlagi tako nerazumljivih podatkov v izreku izpodbijane sodbe obdolžencu naložilo v plačilo. Zaradi navedenega je izpodbijana sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

6. Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ima vselej za posledico razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje ob aktivnem sodelovanju državnega tožilca odpravilo ugotovljene kršitve in o zadevi vnovič odločilo. Pri tem bo kritično presodilo ostale pritožbene navedbe zagovornika, ki gredo v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predvsem bo znova skrbno presodilo svoj zaključek, da bi naj bila urna postavka obdolženčevega dela pri opravljanju glasbene dejavnosti v Republiki Avstriji ovrednotena na 12,00 EUR bruto, kot tudi zaključek, da se je po sklenjenem sporazumu z dne 30. 3. 2018 obdolženec zavezal plačevati tekočo in zaostalo preživnino v mesečnem znesku po 500,00 EUR. Z navedenim se namreč pritožbeno sodišče, glede na naravo ugotovljene kršitve, ni moglo ukvarjati.

7. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 392. člena ZKP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 371, 371/1-11
Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 194, 194/1
Datum zadnje spremembe:
29.01.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM1MDQz