<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Izvršilni oddelek

VSL sklep I Ip 1275/2016
ECLI:SI:VSLJ:2016:I.IP.1275.2016

Evidenčna številka:VSL0077504
Datum odločbe:25.05.2016
Senat, sodnik posameznik:Tjaša Potparič Janežič (preds.), Magda Gombač Gluhak (poroč.), Urška Jordan
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:priznavanje in izvrševanje tujih sodnih odločb in javnih listin - verodostojna listina - izvršilni naslov - izvršljiva javna listina - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - notar - hrvaško pravo - Uredba Bruselj I bis - odpravljiva nesklepčnost predloga za izvršbo

Jedro

Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko po hrvaškem pravu izda tudi notar. Predlog za izvršbo je sam s seboj v nasprotju, ko upnik po eni strani zatrjuje, da vlaga predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, in sicer javne listine, po drugi strani pa to listino označuje kot „sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine“, ki bi glede na samo oznako lahko predstavljal izvršilni naslov. Glede na navedeno je zahtevek upnika v predlogu za izvršbo nesklepčen – upnik namreč zahteva, naj sodišče dolžniku naloži, da v roku 8 dni plača upnikovo terjatev ter dovoli predlagano izvršbo, hkrati pa zatrjuje tako, da gre za verodostojno listino (javno listino) kot to, da je podlaga za dovolitev izvršbe izvršilni naslov. V dani situaciji gre za odpravljivo nesklepčnost, saj je nesklepčnost v danem primeru načeloma mogoče odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru iste zahteve oziroma istega predloga upnika.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za novo odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izvršbo.

2. Zoper sklep vlaga upnik po pooblaščencu pravočasno pritožbo zaradi vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da višje sodišče predlogu za izvršbo ugodi oziroma sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče je nepravilno ugotovilo dejansko stanje, ko je ugotovilo, da verodostojna litina, ki jo je upnik označil s kataloško št. 3 „javna“ listina ni verodostojna listina, ampak tuja sodna odločba. Zakon, ki v Republiki Hrvaški ureja področje izvršbe, je Ovršni zakon, po katerem lahko upnik predlog za izvršbo vloži bodisi pri notarju bodisi pri sodišču. Glede na to, da je sklep o izvršbi izdal notar in ne sodišče, listina ni tuja sodna odločba. To dokazuje tudi potrdilo na obrazcu Priloge II – Potrdilo o javni listini/sodni poravnavi v civilnih in gospodarskih zadevah v zvezi s 60. členom Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki ga prilaga. Upniku verodostojne listine ni potrebno priložiti, temveč jo mora le določno označiti. Sodišče listini pripisuje drugačno pravno naravo, kot jo ima glede na vsebino. Listina, ki je izvršljiva v državi članici izvora, je izvršljiva tudi v drugih državah članicah, ne da se zahteva razglasitev izvršljivosti. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi sodišče izvršbo moralo dovoliti. Napačno je sodišče uporabilo materialno pravo tudi s tem, ko se je ukvarjalo, na podlagi kakšne listine je upnik vložil predlog za izvršbo (pri tem se sklicuje na odločbo VSRS III Ips 69/2011). Glede na to, da sodišče ne pozna tujega prava, ki bi ga moralo sodišče uporabiti pri odločanju o tem, ali je upnik predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine ali tuje sodne odločbe, bi moralo prositi za mednarodno pravno pomoč. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je upnik vložil predlog za izvršbo, v katerem je verodostojno listino označil s kataloško številko 3 in oznako „Rješenje o ovrsi na temelju vjerodostojne isprave Posl. br. Ovrv – 5599/15 “ ter navedel datum izdaje, zapadlosti, znesek ter tek zakonskih zamudnih obresti. Sodišče je ugotovilo, da je upnik verodostojno listino sicer označil kot „javno listino“, vendar iz oznake izhaja, da omenjena listina predstavlja tujo sodno odločbo. Sklenilo je, da ker predlog za izvršbo ni vložen na podlagi verodostojne listine, se predlog zavrne. Omenjeno odločitev upnik izpodbija, trdi, da je vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine oziroma, da listina, na podlagi katerega predlaga izvršbo, predstavlja verodostojno listino (in ne izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi odločalo izvršilno sodišče (in ne COVL) v postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova). Pritožbi prilaga izvirnik in prevod sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine notarke L. M. opr. št. Ovrv – 5599/15 ter potrdila o javni listini (na izvirniku „vjerodostojnoj ispravi“) na obrazcu Priloga II(1) po členu 60 Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju BU I bis(2)), na katerem je pod točko 5 označeno, da je javna listina tudi izvršljiva v državi članici izvora.

6. Izvršilno sodišče lahko dovoli izvršbo bodisi na podlagi izvršilnega naslova bodisi na podlagi verodostojne listine. Skladno s 17. členom ZIZ so izvršilni naslovi izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis pa tudi druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov. V drugem odstavku 13. člena ZIZ je določeno, da se v primeru, če zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, predpisuje, da se odločba tujega sodišča, tujega upravnega organa in drugega organa ter javna listina tujega upravnega in drugega organa izvrši brez dovolitve, sme izvršitev opraviti v Republiki Sloveniji, če odločba ali javna listina izpolnjuje z zakonom, ratificirano in objavljeno mednarodno pogodbo ali s pravnim aktom Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, predpisane pogoje. Skladno z 58. členom BU I bis je javna listina, ki je izvršljiva v državi članici izvora, izvršljiva tudi v drugih državah članicah, ne da se zahteva razglasitev izvršljivosti. Skladno s 23. členom ZIZ pa je verodostojna listina v smislu tega zakona faktura, menica in ček s protestom in povratnim računom, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, po zakonu overjena listina in listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine.

7. Višje sodišče ob vpogledu v izvršilni predlog ugotavlja, da je ta sam s seboj v nasprotju, ko upnik po eni strani zatrjuje, da vlaga predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, in sicer javne listine, po drugi strani pa to listino označuje kot „sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine“, ki bi glede na samo oznako lahko predstavljal izvršilni naslov. Glede na navedeno je zahtevek upnika v predlogu za izvršbo nesklepčen – upnik namreč zahteva, naj sodišče dolžniku naloži, da v roku 8 dni plača upnikovo terjatev ter dovoli predlagano izvršbo, hkrati pa zatrjuje tako, da gre za verodostojno listino (javno listino) kot to, da je podlaga za dovolitev izvršbe izvršilni naslov. Upnik v predlogu za izvršbo namreč ni pojasnil, zakaj vlaga predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine oziroma zakaj naj bi šlo ne glede na oznako listine, ki jo v predlogu navaja, za verodostojno listino. Upnik ugotovitev sodišča prve stopnje, da je njegov zahtevek neutemeljen zato, ker gre za (že izvršljivo) sodno odločbo prereka in navaja, da ne gre za sodno odločbo (kar sicer drži), saj lahko sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine po hrvaškem pravu (Ovršni zakon)(3) izda tudi notar, do česar je prišlo tudi v konkretni zadevi, kot to sedaj upnik zatrjuje v pritožbi.

8. Upnik sodišču prve stopnje očita nepoznavanje hrvaškega prava, s čimer smiselno uveljavlja, da bi ga sodišče po prejemu predloga moralo pozvati k odpravi nesklepčnosti, višje sodišče pa temu pritrjuje. V dani situaciji gre v tem stadiju postopka namreč za odpravljivo nesklepčnost, saj je nesklepčnost v danem primeru načeloma mogoče odpraviti z dopolnitvijo (točno se mora opredeliti ali vlaga predlog na podlagi javne listine kot verodostojne listine ali na podlagi izvršilnega naslova) posameznih navedb v okviru iste zahteve oziroma istega predloga upnika (tretji odstavek 318. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na navedeno je s tem, ko sodišče upnika ni pozvalo k dopolnitvi predloga oziroma odpravi nesklepčnosti, kršilo določbo tretjega odstavka 318. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, kar bi lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je pritožbi ugodilo že iz navedenega razloga, se višje sodišče do preostalih pritožbenih navedb podrobneje ne opredeljuje, dodaja le, da se sklep Vrhovnega sodišča RS, ki ga upnik citira, ne nanaša na enako dejansko situacijo.

9. Glede na to, da je upnik v pritožbi že pojasnil, na podlagi kakšne listine vlaga predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine ter dokazila tudi predložil, naj sodišče prve stopnje glede na nove podatke in dokazila ponovno presodi, ali je podlaga predlogu za izvršbo verodostojna listina ali pa listina predstavlja (neposredno) izvršljiv izvršilni naslov ter na podlagi te ugotovitve znova odloči o predlogu za izvršbo.(4)

10. Odločitev o pritožbenih stroških je višje sodišče pridržalo za novo odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------

Op. št. (1): Na tem obrazcu se izdaja potrdilo za izvršljive javne listine in sodne poravnave.

Op. št. (2): Uredba se porablja za postopke, ki so začeti na dan 10. 1. 2015 ali kasneje in prenavlja Uredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah

Op. št. (3): 287. člen, prim. tudi 23. člen.

Op. št. (4): V primeru, da gre za verodostojno listino, mora biti sodišče pristojno tako za izdajo kondemnatornega kot dovolilnega dela sklepa o izvršbi glede na določbe BU I bis.


Zveza:

Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 58, 60. ZIZ člen 13, 13/2, 17, 23. ZPP člen 318, 318/3. Ovršni zakon člen 23, 287.
Datum zadnje spremembe:
20.09.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk3NDMz