<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Izvršilni oddelek

VSL sklep I Ip 687/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:I.IP.687.2015

Evidenčna številka:VSL0066188
Datum odločbe:27.03.2015
Senat, sodnik posameznik:Magda Gombač Gluhak
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:izvršilni stroški - stroški upnika - stroški izvršitelja - potrebnost stroškov - stroški neizvedenega rubeža - ponovitev rubeža - prispevek k realizaciji izvršbe

Jedro

Ker je izvršitelj na naslovu dolžnika, vpisanem v registru, že trikrat pred tem opravljal neuspešen rubež in iz vseh poročil o rubežih izhaja, da je dolžnik na tem naslovu neznan, da je na tem naslovu poslopje brez vidnih oznak dolžnika, izvršitelj pa je pridobil informacijo, da dolžnik na naslovu naj ne bi imel poslovnih prostorov in premičnin, je tudi po oceni višjega sodišča pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da stroški izvršitelja za rubež, ki je bil ponovno izveden na istem naslovu, niso potrebni za izvršbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnika z dne 21. 10. 2014 za priznanje nadaljnjih stroškov postopka.

2. Zoper sklep vlaga upnik po pooblaščencih pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča, da stroški izvršitelja z dne 13. 10. 2014 niso prispevali k realizaciji izvršbe. Rubež se je prvič opravljal 2. 7. 2012 na dolžnikovem edinem znanem naslovu, kot izhaja iz poslovnega registra AJPES, to je na A cesti 12, L., bil je neuspešen, dolžnik je bil na naslovu neznan. Upnik je z rubežem vnovič poskusil na istem naslovu 21. 2. 2013 in tudi ta rubež ni bil uspešen. Dolžnik je v pritožbi zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 6. 6. 2013, s katerim je sodišče ugotovilo, da obstaja razlog za izbris dolžnika iz sodnega registra brez likvidacije, navedel, da normalno posluje in ima redno zaposlenega delavca, zato je sodišče s sklepom z dne 4. 7. 2013 ustavilo izbris dolžnika iz sodnega registra brez likvidacije. Iz navedenega izhaja, da je dolžnik očitno bil aktiven, tudi v pritožbi je zatrjeval, da na naslovu, ki je naveden v registru AJPES, posluje. Upnik je zato upravičeno predlagal nadaljnje rubeže na tem naslovu. Tudi rubež dne 24. 10. 2013 je bil neuspešen. V vmesnem času je ugotovil, da dolžnik ni vpisan kot lastnik nepremičnin. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14. 5. 2013 ustavilo izvršbo z rubežem denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet. Ker dolžnik ni lastnik nobene nepremičnine in nima odprtih transakcijskih računov, je izvršba z rubežem na premičnine edino izvršilno sredstvo, s katerim bi upnik lahko svojo terjatev do dolžnika poplačal. Ker je dolžnik v postopku zaradi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ugovarjal, da na naslovu A cesti 12, L. posluje, iz registra AJPES pa izhaja, da je navedeni naslov še vedno njegov poslovni naslov, je upnik upravičeno pričakoval, da bo z rubežem dne 13. 10. 2014 uspešen. Da dolžnik na tem naslovu posluje, izhaja tudi iz ovojnice, s katero je upnik 21. 10. 2014 dolžniku skušal poslati dopis. Poštni delavec je na ovojnici označil „ni dvignil“ in ne, da je dolžnik neznan. Sodišče bi tako moralo upniku priznati izvršilne stroške. Predlaga dokaze (izpisek iz AJPES za dolžnika, poročila izvršitelja z dne 2. 7. 2012, 21. 2. 2013, 24. 10. 2013 in 13. 10. 2014, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 13. 3. 2013, 6. 6. 2013 in 4. 7. 2013, izpis GURS z dne 17. 5. 2013 in kopijo ovojnice, ki jo je upnik poslal dolžniku 21. 10. 2014). Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

5. Materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških, katerih povrnitev zahteva upnik, predstavlja določba 38. člena ZIZ. V skladu z določbo prvega tega člena izvršilne stroške najprej nosi upnik, vendar pa mu mora dolžnik po petem odstavku 38. člena ZIZ na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti. Sodišče mora pri tem, ali je upnik upravičen od dolžnika zahtevati priglašene stroške postopka, presoditi, ali so izpolnjeni vsi pogoji za odmero stroškov, in sicer, ali so stroški postopka priglašeni pravočasno (osmi odstavek 38. člena ZIZ), ali so stroški potrebni za izvršbo in ali so priglašeni stroški upniku dejansko nastali (peti odstavek 38. člena ZIZ). O tem, kateri stroški so potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin v vsakem konkretnem primeru posebej (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog upnika za povrnitev stroškov izvršitelja po poročilu z dne 13. 10. 2014 zavrnilo, saj je ugotovilo, da navedeni stroški izvršitelja niso prispevali k realizaciji izvršbe, saj se je le ponovilo že prehodno neuspešno opravljeno dejanje (poskus rubeža na istem naslovu). Tudi po oceni višjega sodišča pa je takšna odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Presoja, kateri stroški so potrebni za izvršbo, je namreč odvisna od okoliščin primera, na splošno pa so to stroški, ki so potrebni, da se doseže cilj izvršilnega postopka, to je poplačilo upnika. Poleg tega morajo biti stroški, ki se naložijo v plačilo dolžniku, tudi v pravilnem razmerju s procesnim ciljem - biti morajo smotrni. Ker je cilj izvršilnega postopka prisilna uveljavitev upnikove terjatve, so potrebni le tisti stroški, brez katerih upnik ne more opraviti smotrnih dejanj za uveljavitev svojega zahtevka.

7. Ker je v obravnavanem izvršilnem postopku izvršitelj na naslovu dolžnika, vpisanem v registru (A cesti 12, L.) že trikrat pred tem opravljal neuspešen rubež (2. 7. 2012, 21. 2. 2013 in 24. 10. 2013) in iz vseh poročil o navedenih rubežih izhaja, da je dolžnik na tem naslovu neznan, da je na tem naslovu poslopje brez vidnih oznak dolžnika, izvršitelj pa je pridobil informacijo, da dolžnik na naslovu naj ne bi imel poslovnih prostorov in premičnin, je tudi po oceni višjega sodišča pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da stroški izvršitelja za rubež dne 13 10. 2014 niso potrebni za izvršbo. Navedeni rubež je bil ponovno izveden na istem naslovu in iz poročila izvršitelja sodišču izhaja, da je dolžnik na naslovu neznan, na naslovu je poslovna stavba z gostinskim lokalom, brez vidnih označb podjetja - dolžnika.

8. Na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vplivajo pritožbene navedbe, da je bil dolžnik, upoštevajoč na njegove navedbe v pritožbi zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 6. 6. 2013, aktiven in je posloval na naslovu, navedenem v registru AJPES, navedbe, da ni lastnik nepremičnin in nima odprtih transakcijskih računov in navedbe, da ima po podatkih AJPES še vedno poslovni naslov na naslovu A cesti 12, L., zato je upnik upravičeno pričakoval, da bo rubež dne 13. 10. 2014 uspešen. V skladu s prvim odstavkom 88. člena ZIZ lahko upnik, če se pri rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe, oziroma zarubljene stvari ne zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve, ali če izvršitelj rubeža ne more opraviti, ker dolžnik ni navzoč, ali prostora noče odpreti, v treh mesecih od dneva prvega rubeža oziroma njegovega poskusa izvršitelju neomejenokrat predlaga, da opravi ponovni rubež; če upnik v tem roku ne predlaga ponovnega rubeža ali če rubež, predlagan do poteka tega roka, ni uspešen, sodišče ustavi izvršbo (drugi odstavek 88. člena ZIZ). Vendar pa navedena dolžnost upnika, da predlaga ponovni rubež, ne vpliva na odločitev sodišča, ali so izvršiteljevi stroški neuspešnega rubeža potrebni za konkretno izvršbo. Na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ mora dolžnik upniku res na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vendar izhaja iz zahteve po potrebnosti stroškov tudi zahteva po njihovi sorazmernosti. Upnik si mora prizadevati, da v izvršilnem postopku ne prihaja do nesorazmernih stroškov. Ker je izvršitelj na naslovu, kjer ima dolžnik po podatkih AJPES prijavljen naslov, že opravljal neuspešne rubeže, je glede na navedene kriterije, ki jih mora sodišče upoštevati pri oceni, ali so stroški potrebni za izvršbo, pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da stroški ponovnega (četrtega) neuspešnega rubeža dne 13. 10. 2014 niso potrebni za izvršbo, saj niso prispevali k realizaciji izvršbe, zato jih objektivno gledano ni mogoče opredeliti kot stroškov, ki bi bili potrebni za izvršbo in bi jih bil v skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ dolžnik dolžan plačati upniku. Zgolj dejstvo, da je izvršitelj navedenega dne poskušal opraviti rubež, ki je bil ponovno neuspešen, ne pomeni avtomatičnega zaključka, da mora dolžnik upniku na njegove zahtevo povrniti navedene stroške.

9. Glede na navedeno višje sodišče zavrača tudi pritožbene navedbe, da sodišče s tem, ko upniku ni priznalo priglašenih stroškov, varuje dolžnika, ki na navedenem naslovu očitno še vedno posluje, vendar se skuša izogniti plačilu dolga, saj te navedbe niso pravno pomembne za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve.

10. Pritožba upnika je zato neutemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitve, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP ZIZ).

11. Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ).


Zveza:

ZIZ 38, 38/5, 38/8, 88, 88/1, 88/2. ZPP člen 155, 155/1.
Datum zadnje spremembe:
05.10.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzg1MTA3