<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep I Cp 1432/2017
ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.1432.2017

Evidenčna številka:VSL00004994
Datum odločbe:27.09.2017
Senat, sodnik posameznik:Tadeja Primožič (preds.), Tanja Kumer (poroč.), Metoda Orehar Ivanc
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave - tožba za razveljavitev sodne poravnave - subjektivni rok - začetek teka subjektivnega roka - objektivni rok - zavrženje tožbe

Jedro

Trimesečni subjektivni rok za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave je potekel že pred vložitvijo tožbe. Ni pomembno kdaj (bi) se iztekel objektivni - triletni rok.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo predlagateljice za razveljavitev sodne poravnave, sklenjene 14. 4. 2014 in odločilo, da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in tožbi predlagateljice ugodi, podredno pa, da ga razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, vse s stroškovno posledico.

Ob vložitvi tožbe za razveljavitev sodne poravnave, ki jo je predlagateljica sklenila 28. 4. 2014, je potekel trimesečni rok, ni pa potekel triletni rok (potekel bo 28. 4. 2017), na katerega se je predlagateljica sklicevala v tožbi. Sodna poravnava, ki je bila sklenjena pred sodnico, ki je sedaj odločala o njeni razveljavitvi, ne bi smela biti sklenjena, ne glede na to, da je stranko zastopal odvetnik, ki očitno ni poskrbel za njene interese. S sklenjeno sodno poravnavo se je predlagateljica odpovedala pravicam, ki izhajajo iz lastninske pravice, sprejela pa je bremena. V skladu z določbo 7. člena ZPP bi moralo sodišče preprečiti njeno razpolaganje. Ob dejstvu, da je predlagateljica prišla iz bolnice, bi se sodišču moral vzbuditi dvom, ali tožnica razume škodljivost razpolaganja s svojim premoženjem. Tožbi za razveljavitev sodne poravnave je predlagateljica priložila zdravstveno dokumentacijo, do katere se izpodbijani sklep ne opredeli. V nasprotju z 80. členom ZPP je zavzeto stališče sklepa, da se ni dolžno opredeljevati glede sposobnosti presojanja predlagateljice v času sodne poravnave. Sodne poravnave, s katero je predlagateljica polovico stanovanjske hiše prepustila v izključno posest in dosmrtno uporabo nasprotni stranki, sama pa je ostala brez stanovanja in se je zavezala še naprej plačevati davčne obveznosti, ki se nanašajo na nepremičnino, sodišče ne bi smelo dopustiti.

3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetnem postopku je predlagateljica s tožbo zahtevala razveljavitev sodne poravnave, ki jo je, ob prisotnosti svojega (takratnega) pooblaščenca (odvetnika Z. S.) sklenila 28. 4. 2014 (pravilno 14. 4. 2014)1.

6. Izpodbijani sklep zavzame stališče, da je tožnica tožbo za razveljavitev sodne poravnave, vloženo 18. 2. 2016, vložila prepozno, po poteku trimesečnega roka, določenega v prvem odstavku 393. členu ZPP.

7. Tožbo za razveljavitev sodne poravnave lahko stranka vloži v treh mesecih od dneva, ko je izvedela za razlog za razveljavitev (prvi odstavek 393. člena ZPP). Po preteku treh let od dneva, ko je bila sodna poravnava sklenjena, se tožba za razveljavitev sodne poravnave ne more več vložiti (drugi odstavek 393. člena ZPP). Tožba za razveljavitev sodne poravnave se vloži vselej pri sodišču, pred katerim je bila sodna poravnava sklenjena in o njej odloča sodišče v sestavi, ki jo določa zakon za odločanje o spornem predmetu, o katerem je bila sodna poravnava sklenjena (tretji in četrti odstavek 393. člena ZPP).

8. Vložitev predmetne tožbe, kot pravilno obrazloži že sklep, je vezana na subjektivni rok. Začetek tega roka je odvisen od tega, kdaj je stranka izvedela za razlog za razveljavitev sodne poravnave. Ob (pravilni) ugotovitvi, da je navedeni rok potekel že pred vložitvijo tožbe, ni pomembno, kdaj (bi) se iztekel objektivni rok, s katerim pritožba utemeljuje pravočasnost vložene tožbe.

9. Zavzeto stališče sklepa temelji na ugotovitvi, oprti na izpovedbo predlagateljice na naroku 23. 2. 2017, da je predlagateljica lahko za razlog za razveljavitev sodne poravnave izvedela najkasneje 2. 1. 20152 in ne šele s prejemom odločbe Centra za socialno delo 29. 10. 2015, na katero se je sklicevala v tožbi3. Pritožba navedene ugotovitve ne izpodbija, še več, pritrjuje zavzetemu stališču sklepa o poteku trimesečnega roka.

10. Zdravstveni razlog, na katerega se je tožnica sklicevala v predmetni tožbi4, je po (pritožbeno neizpodbijani) ugotovitvi sklepa odpadel 2. 1. 2015 in je zato takrat začel teči trimesečni rok, ki se je iztekel pred vložitvijo tožbe.

11. Ob (pravilnem) zaključku sklepa, da je tožba vložena prepozno, se sodišču prve stopnje ni bilo treba opredeliti do (tožbi prvič5) predložene zdravstvene dokumentacije, s katero je tožnica utemeljevala nesposobnost razumevanja posledic sklenjene sodne poravnave. Izpodbijani sklep zato ni obremenjen z očitano bistveno kršitvijo določb postopka. Sodišču prve stopnje se ni bilo treba opredeliti do vprašanja pravdne sposobnosti predlagateljice ob sklepanju sodne poravnave.

12. Vsebinska presoja (ne)utemeljenosti predmetne tožbe (presoja, ali so podani zakonsko predvideni razlogi za izpodbijanje sodne poravnave) ni potrebna. Pritožbenemu sodišču se zato tudi ni treba izreči o pritožbenih očitkih glede dopustnosti oziroma nedopustnosti sklenjene sodne poravnave (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13. Ob robu pritožbeno sodišče dodaja, da je s sodno poravnavo (I. točka) nasprotni udeleženec predlagateljici iz naslova skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja izvenzakonske skupnosti, priznal solastninsko pravico do ene polovice na spornih nepremičninah (prej ji je to pravico odrekal) in ji tudi izstavil zemljiškoknjižno dovolilo za vpis v zemljiško knjigo. Predlagateljica ni le prevzela bremen in se odrekla vsem svojim pravicam, kot sicer prikazuje pritožba.

14. Odločitev o zavrnitvi pritožbenih stroškov predlagateljice je zajeta v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (35. člen ZNP). Nasprotni udeleženec pritožbenih stroškov ni priglasil.

-------------------------------
1 Sodna poravnava je bila, kot je razvidno iz podatkov spisa N 318/2012 sklenjena na naroku 14. 4. 2014 (list. št. 68 spisa).
2 Takrat se je, kot je sama izpovedala, redno zaposlila in od takrat dalje ni imela več resnih zdravstvenih težav.
3 Tudi v kolikor bi za razlog za razveljavitev izvedela šele 29. 10. 2015, bi bila tožba za razveljavitev sodne poravnave vložena 18. 2. 2016, vložena po izteku zakonsko določenega trimesečnega roka.
4 Tožnica je v tožbi navajala, da zaradi zdravstvenega stanja, ki je posledica hudega infarkta, ki ga je preživela tožeča stranka neposredno pred podpisom sodne poravnave (iz Kliničnega centra je bila odpuščena 20. 3. 2014), ni bila sposobna presoditi vseh posledic, ki izvirajo iz nje.
5 Predlagateljica sodišča ni niti pred narokom niti na naroku, na katerem je bila sklenjena sodna poravnava, seznanila s svojim zdravstvenim stanjem.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 393, 393/1, 393/2, 393/3, 393/4, 398
Datum zadnje spremembe:
13.12.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEzNTc2