<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Mariboru
Civilni oddelek

VSM sklep I Ip 272/2015
ECLI:SI:VSMB:2015:I.IP.272.2015

Evidenčna številka:VSM0022578
Datum odločbe:10.07.2015
Senat, sodnik posameznik:mag. Karolina Peserl
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:etažna lastnina - zakonito stvarno breme - stroški upravljanja in vplačila v obvezen rezervni sklad - ustavitev izvršbe po predlogu upnika

Jedro

Na podlagi 120. člena SPZ nastane na posameznem delu v etažni lastnini, če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, zakonito stvarno breme v korist drugih etažnih lastnikov za stroške upravljanja in vplačil v obvezen rezervni sklad, do višine petkratnega zneska najnižjega vplačila v rezervni sklad. To stvarno breme ima tudi najboljši vrstni red (drugi odstavek 120. člena SPZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Prvi upnik sam krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom izvršbo na nepremičnino, posamezni del št. 3 v stavbi št. 1330 k.o. X, v solasti dolžnika do 1/2, ustavilo.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje prvi upnik, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega po 2. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP. V pritožbi opisuje, na kakšni podlagi je prvi upnik izvajalec javne službe. Izpodbijano odločitev ocenjuje kot napačno, ker temelji na nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja, da terjatev upnika ne bi bila niti delno poplačana in da je zaradi tega prodaja nepremičnine nesmotrna. Zaradi takšne odločitve prvi upnik v izvršbi ne bo niti delno poplačan za obresti in stroške. Z vložitvijo izvršilnega predloga so se tako upniku le povečali stroški, ki so nastali v samem postopku. V primeru neuspešne prodaje dolžnikove nepremičnine bi upnik obdržal zastavno pravico na nepremičnini za zavarovanje svoje terjatve. V smislu odločitve po 180. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pa se upniku zastavna pravica ne ohrani, saj sodišče razveljavi opravljena izvršilna dejanja (drugi odstavke 76. člena ZIZ). Posledično je tako prvi upnik sedaj v slabšem položaju, kot bi bil v primeru neuspešne prodaje nepremičnine na javni dražbi. Sodišču prve stopnje očita še, da ni raziskalo okoliščin primera in ugotovilo, ali terjatvi prvega in drugega hipotekarnega upnika še obstojita in v kakšni višini. Poudarja, da skladno s 120. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) za stroške upravljanja na posameznem delu v etažni lastnini obstoji zakonito stvarno breme v korist drugih etažnih lastnikov. Prvi upnik zagotavlja dobavo toplote v večstanovanjsko stavbo, pri čemer se dobava toplote šteje med posle obratovanja in spada med posle rednega upravljanja, ki pa imajo v skladu s 120. členom SPZ najboljši vrstni red tudi pred hipotekarnimi in vsemi ostalimi upniku. Navaja še, kaj v zvezi z dobavo toplote določa 25. člen Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1). Prvi upnik ima v predmetni izvršilni zadevi za poplačilo dobave toplote, ki spada med redne stroške upravljanja, najboljši vrstni red tudi pred hipotekarnim upnikom R. B. d.d., kar pomeni, da bi prišlo ob prodaji nepremičnine na javni dražbi vsaj do delnega poplačila terjatve prvega upnika. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje, ki naj opravi prodajo nepremičnine na javni dražbi in poplača prvega upnika iz zneska, dobljenega s prodajo, dolžniku pa naj naloži plačilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti na TRR prvega upnika.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Po opravljanem preizkusu zaključuje, da je sodišče prve stopnje sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, ki jo je v obrazložitvi sklepa tudi ustrezno obrazložilo, pri svojem delu pa ni storilo po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka.

5. ZIZ v 180. členu ureja ustavitev izvršbe po predlogu upnika (pri čemer gre za pravico tistega upnika, ki ima pravico biti poplačan iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine, in je po vrstnem redu pred upnikom, ki je predlagal izvršbo), ki lahko sodišču predlaga, da ustavi izvršbo, če ugotovljena vrednost nepremičnine niti delno ne krije terjatve upnika, ki je predlagal izvršbo. To mora storiti v osmih dneh od vročitve odredbe o prodaji. Sodišče pa glede na okoliščine primera presodi, ali je glede na verjetno višino delnega poplačila upnika, ki je predlagal izvršbo, prodaja smotrna.

6. Zastavni oziroma hipotekarni upnik R. B. d.d. je v predlogu za ustavitev izvršbe na nepremičnino dne 5. 12. 2014 navedel stanje terjatve na dan 5. 12. 2014 ter predložil specifikacijo svoje terjatve na dan 5. 12. 2014 (priloga spisa C 1) v skupni višini 50.857,57 EUR. Zastavni upnik je predlog za ustavitev izvršbe podal pravočasno, skladno z določbo drugega odstavka 180. člena ZIZ, saj je bila odredba o prodaji nepremičnine na prvi dražbi izdana dne 1. 12. 2014, zastavni upnik R. B. d.d. pa je predlog podal že dne 5. 12. 2014 in v njem zapisal, da mu je odredba bila vročena. Dolžnikov delež solastne nepremičnine (1/2) posameznega dela št. 3 v stavbi št. 1330 k.o. X, je bil v izvršilnem postopku, po opravljeni cenitvi sodnega cenilca na dan 15. 7. 2014, ocenjen na vrednost 34.000,00 EUR (list. št. 69, pravnomočen sklep o ugotovitvi vrednost list. št. 89 - 91). V postopku je bila izdana odredba o prodaji na prvi dražbi, na kateri nepremičnina ne sme biti prodana za manj kot 70 % ugotovljene vrednosti. Upoštevaje višino terjatve zastavnega upnika, ki znaša 50.857,57 EUR in v pritožbi ni izpodbijana, ter ugotovljeno vrednost nepremičnine, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da prodaja nepremičnine ne bi bila smotrna, saj v smislu tretjega odstavka 180. člena ZIZ ne obstoji verjetnost oziroma je ta izjemno majhna (ob hipotetični izjemno uspešni prodaji solastnega deleža nepremičnine na prvi dražbi), da bi bila terjatev upnika, ki je predlagal izvršbo in je njegova zastavna pravica vkljižena na šestem mestu,(1) to je za zastavno pravico zastavnega upnika R. B. d.d., ki ima tretje mesto v vrstnem redu, vsaj delno poplačana.

7. Skladno z določbo prvega odstavka 197. člena ZIZ se iz kupnine dobljene s prodajo nepremičnine na javni dražbi, prednostno poplačajo le stroški izvršilnega postopka, ne pa tudi obresti, ki predstavljajo del upnikove terjatve,(2) ki bi bila poplačana v rednem vrstnem redu šele za vsemi prednostnimi terjatvami, torej stroški izvršilnega postopka upnikov, ki so predlagali izvršbo (1. točka prvega odstavka 197. člena ZIZ), davkom na dodano vrednost oziroma davkom na promet nepremičnin (2. točka prvega odstavka 197. člena ZIZ), prednostnimi terjatvami iz 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ in za zastavnimi upniki, katerih pravica je v zemljiški knjigi pri prodani nepremičnin vknjižena pred zastavno pravico upnika, ki je predlagal izvršbo (198. člena ZIZ)(3). Pritožbene navedbe prvega upnika, da bi v primeru uspešne izvedbe javne dražbe, njegova terjatev bila vsaj delno poplačana, zato niso utemeljene, poplačani bi namreč bili le njegovi stroški izvršbe, ne pa tudi njegova terjatev, zaradi katere je predlagal izvršbo. Za izdajo sklepa po 180. členu ZIZ pa je odločilna presoja, ali ugotovljena vrednost nepremičnine delno krije terjatev upnika, ki je predlagal izvršbo.

8. Sodišče prve stopnje je izvršbo le ustavilo, ni pa odredilo izbrisa vknjiženih hipotek in zaznamb izvršbe v zemljiški knjigi, kot zmotno meni prvi upnik v pritožbi. Pritožbeno zavzemanje za ohranitev vknjiženih hipotek je zato povsem nepotrebno. K temu pa sodišče druge stopnje še dodaja, da ZIZ v primeru ustavitve po 180. členu ZIZ res ne določa ohranitev hipoteke, kot to določa v primeru neuspešne prodaje (četrti odstavek 194. člena ZIZ) ali ugodenega predloga po 169. členu ZIZ. Vendarle tudi v tem primeru, ko ne pride do ustavitve izvršbe po volji upnika, temveč je ustavitev posledica „začasne“ ovire - izvršba ni mogoča do poplačila hipotekarnega upnika. Po mnenju sodišča druge stopnje izbris zaznambe izvršbe in hipoteke ni dopusten. Ta bi predstavljal poseg v postopku izvršbe pridobljeno hipoteko, ki nima le poplačilnega namena, pač pa tudi zavarovalni namen. Takšno stališče utemeljujejo tudi določbe prvega in tretjega odstavka 90. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), po katerih sodišče izbriše zaznambo izvršbe in hipoteke, če je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo, razveljavljen oziroma spremenjen tako, da je bil predlog za izvršbo na nepremičnino zavrnjen oziroma zavržen, ali če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi umika predloga za izvršbo. Med navedenimi ni primera, ko je bila izvršba ustavljena zaradi predloga hipotekarnega upnika.(4)

9. Upoštevaje pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da ima prvi upnik, ki je predlagal izvršbo, terjatev zavarovano z zastavno pravico na šestem mestu v vrstnem redu, zastavni upnik R. B. d.d., ki je podal predlog po 180. členu ZIZ, pa na tretjem mestu v vrstnem redu, je jasno, da ima terjatev upnika R. B. d.d. pri poplačilu v vsakem primeru prednost pred terjatvijo prvega upnika, ne glede na to, ali in v kakšni višini obstojita terjatvi zastavnih upnikov, zavarovani z zastavno pravico na prvem in drugem mestu v vrstnem redu. Zato v nasprotju z mnenjem pritožbe, ugotavljanje obstoja in višine terjatev prvega in drugega zastavnega upnika, za presojo pogojev za izdajo sklepa po 180. členu ZIZ ni pomembno. Neobstoj teh terjatev položaja prvega upnika v razmerju do zastavnega upnika R. B. d.d. ne izboljšuje, njihov obstoj pa njegovo možnost poplačila iz kupnine, dobljene z morebitno prodajo nepremičnine, le še dodatno zmanjšujejo.

10. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe prvega upnika, da ima na podlagi 120. člena SPZ zakonito stvarno breme z najboljšim vrstnim redom. Na podlagi navedene določbe nastane na posameznem delu v etažni lastnini, če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, zakonito stvarno breme v korist drugih etažnih lastnikov za stroške upravljanja in vplačil v obvezen rezervni sklad, do višine petkratnega zneska najnižjega vplačila v rezervni sklad. To stvarno breme ima tudi najboljši vrstni red (drugi odstavek 120. člena SPZ). Ker zakon ustvarja zakonito stvarno breme, ki se ne vpisuje v zemljiško knjigo, ampak nastane ko so izpolnjeni z zakonom podani pogoji (252. člen SPZ), v korist drugih etažnih lastnikov, zakonito stvarno breme v korist prvega upnika, ki izterjuje svojo terjatev iz naslova dobave toplote in v postopku ni zatrjeval, da bi bil eden izmed etažnih lastnikov predmetne nepremičnine, ne obstaja. Ob tem je dodati še, da terjatev iz naslova dobave toplote individualno določenemu etažnemu lastniku na podlagi individualnega odjema in obračuna, ne predstavlja stroškov upravljanja v smislu 120. člena SPZ, saj na podlagi tretjega odstavka 25. člena SZ-1 zagotavljanje dobav in storitev za posamezne dele večstanovanjske stavbe predstavlja posel obratovanja in s tem posel v zvezi z rednim upravljanjem večstanovanjske hiše le, če naprave večstanovanjske stavbe ne omogočajo individualnega odjema in obračuna dobav in storitev za posamezne dele.

11. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo prvega upnika in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

12. Prvi upnik s pritožbo ni uspel, zato v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

---.---

Op. št. (1) : Zastavna pravica prvega upnika učinkuje od 2. 12. 2013, zastavna pravica zastavnega upnika Raiffeisen Banka d.d. pa od 14. 7. 2010.

Op. št. (2) : V skladu s tretjim odstavkom 198. člena ZIZ imajo stroški in obresti za zadnja tri leta pred vložitvijo predloga za izvršbo, določeni v izvršilnem naslovu, isti vrstni red kot glavna terjatev.

Op. št. (3) : ZIZ v 198. členu določa:

„Po poplačilu terjatev iz 197. člena tega zakona se poplačajo terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico, terjatve upnikov, na katerih predlog je sodišče dovolilo izvršbo, zemljiški dolg, ter nadomestila za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena, ki s prodajo ugasnejo.„

Op. št. (4) : Tako tudi VSM sklep I Ip 1271/2013 z dne 6. 3. 2014.


Zveza:

SPZ člen 120, 120/2, 252. SZ-1 člen 25, 25/3. ZIZ člen 169, 180, 180/2, 180/3, 194, 194/4, 197, 197/1, 197/1-1, 197/1-2, 198. ZZK-1 člen 90, 90/1, 90/3.
Datum zadnje spremembe:
14.09.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzgzNzA5