<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sodba in sklep II Ips 320/97
ECLI:SI:VSRS:1998:II.IPS.320.97

Evidenčna številka:VS04010
Datum odločbe:27.08.1998
Opravilna številka II.stopnje:VSK Cp 53/97
Področje:DEDNO PRAVO
Institut:pogodba o dosmrtnem preživljanju - preužitkarska pogodba - razveza pogodbe

Jedro

Preužitkarska pogodba je odplačna in tvegana. Tvegana narava pogodbe pa sama po sebi ne izključuje možnosti, da gre za mešano pogodbo to je za delno neodplačno (darilno), ki omogoča prikrajšanemu nujnemu dediču, da zahteva vrnitev darila v zapuščino v obsegu, kolikor je njegov nujni delež prikrajšan. Toda v revizijskem postopku ni mogoče spreminjati tožbe (prvi odstavek 190. člena ZPP), niti ni dopustno posegati v dejansko podlago spora (tretji odstavek 385. člena ZPP).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da naj se razveže pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki sta jo 8.4.1994 sklenila toženka in sedaj pokojni A. R. in s katero se je toženka zavezala dosmrtno preživljati očeta in svojo mater. Prav tako je zavrnilo zahtevek, da mora toženka izdati tožniku zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo lahko vknjižil v zemljiški knjigi pri vl. št... k.o... kot solastnik do 1/3 kot zakoniti dedič po pokojnemu očetu.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da naj se sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavita. V reviziji zatrjuje, da sporna pogodba skriva darilo in da ima zato interes za izpodbijanje pogodbe. Pokojni oče je prejemal slovensko in italijansko pokojnino, ob sklepanju pogodbe se mu je že iztekalo življenje tako zaradi bolezni kot starosti. Zato pogodba ne predstavlja tveganega pravnega posla. Izročeno premoženje je vredno najmanj 50,000.000,00 SIT in zato izročeno premoženje ni v nobenem razmerju z izpolnjevanjem toženkinih obveznosti. Oče sploh ni imel nobenih potreb sklepati preužitkarsko pogodbo in je lahko šlo za darilo.

Toženka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o reviziji ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, naprej ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijski preizkus pobijanih sodb je pokazal, da v postopku ni bila zagrešena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, na katero mora revizijsko sodišče glede na določilo 386. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti.

Po oceni revizijskega sodišča pa revizija ni utemeljena niti iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava, ki ga revident izrečno uveljavlja. V okviru navedenega revizijskega razloga je moglo revizijsko sodišče oceniti le ali sta sodišči druge in prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno to je utemeljeno zavrnili tožnikov tožbeni zahtevek. Tožnik je s tožbenim zahtevkom zahteval razvezo (cele) preužitkarske pogodbe, sklenjene med očetom pravdnih strank in toženko ter izstavitev zemljiškoknjižne listine za prenos lastninske pravice nanj na izročenem premoženju do 1/3. Zahtevek za razvezo preužitkarske pogodbe je utemeljeval s trditvami, da je sporna pogodba sklenjena s špekulativnim namenom, da toženka ni živela v skupnosti z očetom, da ni izpolnjevala prevzetih obveznosti in da niso razmerja med obveznostmi pogodbenikov. Med postopkom pa je še navedel, da pri izpodbijani pogodbi "ni nobenega sorazmerja, zato je daritev in tu se odpre vprašanje glede na pravico nujnih dedičev..." (vendar zahtevka na tej zgolj delno nakazani podlagi ni postavil).

Sodišči druge in prve stopnje sta ugotovili, da sta oče pravdnih strank in toženka sklenila preužitkarsko pogodbo, da je toženka prevzete obveznosti izpolnjevala, da tožnik ni dokazal, da bi ga hotela pogodbenika s pogodbo izigrati ter sta zaključili, da zahtevek za razvezo preužitkarske pogodbe in izročitev 1/3 spornega premoženja, ni utemeljen na nobeni od uveljavljenih podlag.

Po presoji revizijskega sodišča sta sodišči prve in druge stopnje pravilno odločili o sporu, ko sta tožnikov tožbeni zahtevek zavrnili. Taka odločitev je utemeljena, ker tožnik ni uveljavljal in tudi ne dokazal okoliščin, ki bi utemeljevale razvezo preužitkarske pogodbe (po določbah 120. ali 121. člena zakona o dedovanju - ZD). Razveza take pogodbe je po spredaj navedenih določbah možna, kadar pogodbenika preužitkarske pogodbe živita skupaj, pa se njuno razmerje tako omaja, da postane skupno življenje neznosno, ali kadar eden od pogodbenikov ne izpolnjuje prevzetih obveznosti ali kadar po sklenitvi pogodbe postane izpolnitev znatno otežkočena zaradi spremenjenih razmer. Kot rečeno navedenih pravno odločilnih podlag tožnik ni dokazal. Ker pa ni bilo ugotovljeno, da bi toženka hotela pogodbenika s sklenitvijo preužitkarske pogodbe izigrati kot zakonitega dediča, pogodba nima nedopustne podlage in ni nična (v smislu 52. člena ZOR). Z ostalimi revizijskimi izvajanji pa posega na podlage, ki niso bile uveljavljene oziroma predmet spora (tožbe). V zvezi s temi izvajanji je na splošno pripomniti, da je preužitkarska pogodba odplačna in tvegana. Tvegana narava pogodbe pa sama po sebi ne izključuje možnosti, da gre za mešano pogodbo to je za delno neodplačno (darilno), ki omogoča prikrajšanemu nujnemu dediču, da zahteva vrnitev darila v zapuščino v obsegu, kolikor je njegov nujni delež prikrajšan. Toda v revizijskem postopku ni mogoče spreminjati tožbe (prvi odstavek 190. člena ZPP), niti ni dopustno posegati v dejansko podlago spora (tretji odstavek 385. člena ZPP). Revizijsko sodišče je glede na obrazloženo stanje, iz katerega izhaja, da ni podan v reviziji uveljavljen revizijski razlog in prav tako tudi ne uradoma upoštevne kršitve, moralo zavrniti tožnikovo revizijo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).


Zveza:

ZD člen 120.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy01MTQ5