<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sodba II Ips 178/93
ECLI:SI:VSRS:1993:II.IPS.178.93

Evidenčna številka:VS00531
Datum odločbe:25.08.1993
Področje:DEDNO PRAVO
Institut:pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - aktivna legitimacija za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju

Jedro

Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki so podlaga presoje pravilne uporabe materialnega prava na revizijski stopnji (3.odstavek 385. člena ZPP) sledi, da ni bil zadovoljen z izvajanjem pogodbe, in da je pred smrtjo pooblastil odvetnika, da bi vložil tožbo za razvezo pogodbe. Ob teh ugotovitvah ni mogoče dedičem pokojnega odreči pravice vložiti tožbo na razvezo pogodbe tudi v delu, ki se nanaša na njegovo premoženje.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, ki je zahtevala razvezo pogodbe o dosmrtem preživljanju, ki sta jo 15.10.1984 sklenila tožnica in pok. A s toženci in sicer tudi za drugo polovico v pogodbi navedenega premoženja.

Toženci so se pritožili, vendar je sodišče druge stopnje njihovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper to sodbo vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, obe sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Tožnica je najprej zahtevek skrčila na razvezo pogodbe do 1/2, nato pa 14.2.1992 zahtevek razširila na celo pogodbo. Tožena stranka se je tej razširitvi upirala, vendar sodišče o tem ni odločilo. Zato sodišče ne more odločati o razširjenem tožbenem zahtevku. Razen tega bi le pogodbena stranka t.j. sedaj pokojni lahko zahteval razvezo pogodbe zaradi neizpolnitve in njegove volje ne more nadomestiti kdo drugi. Sedaj pokojni ni bil nikoli v sporu s toženci, ki so pogodbo izpolnjevali. Zato je tudi zaradi tega razloga nedopustno, da se pogodba razveže do tistega dela solastnine, ki je pripadala pok. A-ju. Kot je že v sklepu opozorilo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, je pomembno izpolnjevanje pogodbe oz. odklanjanje in s tem v zvezi je povezana aktivna legitimacija. Tožena stranka je pogodbo izpolnjevala, vendar je toženka to odklanjala. V pogodbi je tudi bila dogovorjena pravica, da se tožnica in mož lahko v primeru omajanih razmer preselita v dom in tej zahtevi je tožena stranka bila pripravljena ustreči.

Na vročeno revizijo (390.člen ZPP) tožeča stranka ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil.

Revizija ni utemelejna.

Po uradni dolžnosti upoštevne (386.člen ZPP) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.točke 2.odstavka 354.člena ZPP v pravdi ni bilo. Druge se upoštevajo le, če jih stranka uveljavlja.

Tožena stranka uveljavlja kot bistveno kršitev določb ZPP dejstvo, da sodišče prve stopnje ni odločalo o ugovoru tožene stranke zoper spremembo zahtevka, saj se je tožena stranka spremembi tožbe upirala ter zato sodišče ne bi smelo odločati o spremenjenem tožbenem zahtevku. Tožeča stranka je namreč najprej skrčila tožbeni zahtevek do 1/2 prvotno postavljenega zahtevka, nato pa na naroku 14.2.1992 ponovno zahtevala razveljavitev cele pogodbe.

Res je, da sodišče prve stopnje ni s sklepom dovolilo spremembe tožbe, ampak je kljub upiranju tožene stranke zadevo obravnavalo v obsegu spremenjenega tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je ugovor tožene stranke smiselno zavrnilo, le da ni o tem odločilo s sklepom. Gre sicer za kršitev 2.odstavka 190.člena ZPP, vendar ta kršitev (kot je že ugotovilo sodišče druge stopnje) ni vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe, saj je za dokončno ureditev razmerja med strankama sprememba tožbe bila smotrna. Ker zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim dopusti spremembo tožbe, ni posebne pritožbe (8.odstavek 190.člena ZPP), toženi stranki tudi ni bila vzeta pravica do pritožbe. O pritožbi tožene stranke glede napadene dopustitve spremembe tožbe, pa je sodišče druge stopnje tudi odločilo in tem razlogom ni kaj dodati.

Nadalje tožena stranka uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Trdi namreč, da volje sedaj pok. A, da bi zahteval razvezo pogodbe, ne more nihče nadomestiti, in da zato tožnica ni upravičena zahtevati razveze pogodbe v delu, ki se je nanašal na premoženje sedaj pokojnega tožničinega moža. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki so podlaga presoje pravilne uporabe materialnega prava na revizijski stopnji (3.odstavek 385.člena ZPP) sledi, da ni bil zadovoljen z izvajanjem pogodbe, in da je pred smrtjo pooblastil odvetnika, da bi vložil tožbo za razvezo pogodbe. Ob teh ugotovitvah ni mogoče dedičem pokojnega odreči pravice vložiti tožbo na razvezo pogodbe tudi v delu, ki se nanaša na njegovo premoženje. Iz sklepa o dedovanju Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota v Ljubljani, opr. št., (priloga A7) izhaja, da je tožnica ena izmed dedičev po pok. možu. Zato ima ob omenjenih dejanskih ugotovitvah pravico zahtevati razvezo cele pogodbe (2.člen v zvezi s 3.odstavkom 120.člena Zakona o dedovanju, Uradni list SRS št. 15/76 in 23/78).

Tožena stranka tudi navaja, da ni bil v sporu s toženci, in da so ti pogodbo izpolnjevali. Gre za navedbe, ki se nanašajo na dejansko stanje in ki so na revizijski stopnje neupoštevne (3.odstavek 385.člena ZPP). Za revizijsko presojo tako ostanejo neizpodbojne ugotovitve sodišča prve stopnje, da toženci niso izpolnjevali pogodbe in da so odklanjali skrb za pok. A-ja.

Vse kar se v reviziji navaja o ravnanju tožnice do tožencev oz. nakazovanje rešitve zadeve z njenim odhodom v dom za onemogle, pa je neupoštevno, saj se nanaša na njeno polovico premoženja iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju in zato na sodbo V P..., zoper katero ni bila vložena revizija. V kolikor pa se revizijske navedbe o tožničinem odklanjanju izpolnitve nanašajo tudi na polovico, ki je bila v lasti njenega pokojnega moža, oz. da je njeno ravnanje povzročilo neizponjevanje cele pogodbe, pa gre za nedopustno izpodbijanje dejanskega stanja (3. odstavek 385. člena ZPP).

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, je bilo potrebno revizijo zavrniti kot neutemeljeno (393.člen ZPP).


Zveza:

ZD člen 2, 120, 120/3.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xNjg5