<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Gospodarski oddelek

VSRS sklep III Ips 46/2014
ECLI:SI:VSRS:2014:III.IPS.46.2014

Evidenčna številka:VS4002622
Datum odločbe:02.09.2014
Opravilna številka II.stopnje:VSL I Cpg 1169/2013
Senat:Vladimir Balažic (preds.), dr. Miodrag Đorđević (poroč.), dr. Mile Dolenc, Brigita Domjan Pavlin, Aljoša Rupel
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:dopuščena revizija - razlastitev - dejanska razlastitev - prevzem posesti nepremičnine brez pravne podlage - uporabnina - neupravičena uporaba tuje stvari

Jedro

Razlastitveni upravičenec lahko v primeru 'dejanske razlastitve' uveljavlja

nadomestilo koristi po 198. členu OZ ne glede na pravico do odškodnine v kasneje izvedenem razlastitvenem postopku. Seveda pa morajo biti za uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene uporabe tuje stvari izpolnjeni pogoji, ki jih določa 198. člen OZ.

Izrek

Reviziji se ugodi ter se sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita glede plačila 81.419,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska ter od zneskov 28.769,69 EUR, 28.769,69 EUR, 21.307,90 EUR, 355,98 EUR,1.378,60 EUR in 1.378,60 EUR ter se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških se pridrži do končne odločbe v zadevi.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je s tožbo z dne 31. 12. 2008 zahtevala od sodišča, naj razsodi, da ji je tožena stranka dolžna nadomestiti korist, ki jo je imela od neupravičene uporabe njenih petnajstih nepremičnin, za katere je bil leta 2002 uveden postopek razlastitve.(1) Tožena stranka je vse nepremičnine še pred pravnomočno odločitvijo o razlastitvi vzela v posest, zato tožeča stranka zahteva povrnitev koristi od neupravičene uporabe njenih zemljišč, za deset razlaščenih nepremičnin od nezakonitega odvzema posesti (1. 10. 2002) do pravnomočne odločitve o razlastitvi (27. 9. 2006), za pet nerazlaščenih nepremičnin pa od nezakonitega odvzema posesti (1. 10. 2002) do vložitve tožbe (31. 12. 2008).

2. Sodišče prve stopnje je zahtevku tožeče stranke delno ugodilo in revidentki priznalo nadomestilo na pravni podlagi 198. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ter toženi stranki naložilo plačilo nadomestila za neupravičeno uporabo petih nerazlaščenih nepremičnin v višini 540,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe (II. točka izreka njegove odločbe). Tožbeni zahtevek je zavrnilo v delu, v katerem je tožeča stranka zahtevala plačilo nadomestila za neupravičeno uporabo desetih nepremičnin v višini 81.419,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska ter od zneskov 28.769,69 EUR, 28.769,69 EUR, 21.307,90 EUR, 355,98 EUR, 1.378,60 EUR in1.378,60 EUR (III. točka izreka njegove odločbe). O stroških postopka je odločilo glede na uspeh v sporu (IV. točka izreka njegove odločbe).

3. Pritožbeno sodišče je pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in ji od prisojenega zneska 540,89 EUR prisodilo zakonske zamudne obresti že od nezakonitega odvzema posesti (1. 10. 2002). Pritožbo pa je zavrnilo glede plačila uporabnine po 198. členu OZ za deset razlaščenih nepremičnin s pripadajočimi obrestmi od nezakonitega odvzema posesti (1. 10. 2002).

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje (III. in IV. točko izreka njegove odločbe) v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje (II., III. in IV. točko izreka njegove odločbe) je tožeča stranka vložila predlog za dopustitev revizije.

5. Vrhovno sodišče je predlogu tožeče stranke ugodilo in ssklepom III DoR 119/2013-7 z dne 7. 1. 2014 revizijo dopustilo glede vprašanja, ali je toženka, ki brez izvedene razlastitve nepremičnin ali predhodnega sporazuma z lastnikom zgradi na tujem zemljišču mejni prehod v javno korist, dolžna lastnici nepremičnine (tožnici) na njeno zahtevo nadomestiti koristi po198. členu OZ, ne glede na pravico do odškodnine in zamudnih obresti od odškodnine v kasneje izvedenem razlastitvenem postopku.

Revizijske navedbe

6. Revidentka trdi, da sta sodišči nepravilno uporabili materialno pravo, zaradi česar je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno; zato predlaga, da revizijsko sodišče ugodi reviziji in razveljavi sodbi sodišč nižjih stopenj ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Uveljavlja tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker naj bi bili v sodbah navedeni razlogi o odločilnih dejstvih zmotni in med seboj v nasprotju.

7. Revidentka navaja, da je tožena stranka posegla po njenih nepremičninah na nezakonit način. V obdobju od 1. 10. 2002 do 27. 9. 2006 je zgradila MPP Omrežje, šele nato pa je revidentko pravnomočno razlastila za deset nepremičnin, medtem ko naj bi pet nepremičnin še do danes uporabljala nezakonito. Revidentka trdi, da ji gre po 198. členu OZ(2)

za čas neupravičene uporabe nadomestilo za korist, ki jo je od tega imela tožena stranka, in to ne glede na r

azlastitveni postopek, v katerem se odloča o odškodnini za razlaščene nepremičnine. Obresti od odškodnine, ki bodo morebiti prisojene v drugem postopku, namreč te funkcije ne morejo imeti, saj bodo sankcija za zamudo s plačilom odškodnine.

8. Revizija je bila vročena toženi strank

i, ki nanjo ni odgovorila.

9. Revizija je utemeljena.

Presoja utemeljenosti revizije

10. Predmet tožbenega zahtevka je plačilo nadomestila (t.i. uporabnine) zaradi neupravičene uporabe tuje stvari, in sicer petnajstih nepremičnin v lasti tožeče stranke, za katere je bil leta 2002 uveden postopek razlastitve. Odločitev o razlastitvi desetih nepremičnin tožeče stranke je postala pravnomočna 27. 9. 2006, medtem ko je odločitev o zavrnitvi predloga za razlastitev ostalih pet nepremičnin postala pravnomočna 24. 11. 2010. Med strankama ni sporno, da je tožena stranka vse nepremičnine (tako tiste, glede katerih je bila tožeča stranka kasneje razlaščena, kot tiste, za katere je bil predlog za razlastitev pravnomočno zavrnjen) vzela v posest že 1. 10. 2002 in takoj pričela z gradnjo javne infrastrukture, da pa pri tem revidentki ni plačevala nobenega nadomestila za uporabo njenih zemljišč. Ker je tožena stranka te nepremičnine vzela v posest 1. 10. 2002, kar je še pred pravnomočnostjo odločb o razlastitvi, jih je imela v posesti brez pravne podlage(3) in s tem nezakonito. Glede pogojev in postopka razlastitve se je tedaj uporabljal takrat veljavni Zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/1997 in nasl., v nadaljevanju ZSZ), ki je v 37. členu določal, da lahko sodišče v primeru, če bi lahko nastala večja materialna škoda ali če je zaradi koristi večjega števila prebivalcev na določenem območju neizogibno potrebno, še pred pravnomočnostjo sklepa o odvzemu ali omejitvi lastninske pravice po določbah 28. člena ZSZ določi, da razlaščenec nepremičnino izroči v posest razlastitvenemu upravičencu ali gospodarski javni službi, vendar pod pogojem, da razlastitveni upravičenec razlaščencu plača akontacijo odškodnine. V konkretnem primeru takšen sklep ni bil izdan, tožeči stranki pa tudi skladno z drugim odstavkom 37. člena ZSZ pred odvzemom posesti nepremičnin ni bila izplačana odškodnina. Sicer pa med strankama ni sporno, da je za odvzem desetih razlaščenih nepremičnin obstajala javna korist že ob uvedbi razlastitvenega postopka, torej tudi takrat, ko je predlagateljica prevzela posest nepremičnin, ter da so te nepremičnine predstavljale javno dobro.

11. V danem primeru, kot je to pravilno ugotovilo že pritožbeno sodišče, je prišlo do t.i. 'dejanske razlastitve' zaradi nezakonitega ravnanja tožene stranke. Ta je takoj po uvedbi razlastitvenega postopka pričela uporabljati nepremičnine tožeče stranke, čeprav za to ni imela pravne podlage.(4)

12. Sodišči nižjih stopenj sta zavrnili tožbeni zahtevek za plačilo uporabnine za deset nepremičnin, ki so bile kasneje pravnomočno razlaščene. Sodišče prve stopnje z obrazložitvijo, da tožena stranka sicer pred pravnomočnostjo odločbe za teh deset nepremičnin res ni imela ustrezne pravne podlage, da pa tožeči stranki uporabnina v smislu nadomestila koristi, ki jih je imela tožena stranka z uporabo tuje stvari, vseeno ne gre, saj tožeča stranka ni izkazala koristi tožene stranke, ki naj bi jih ta imela od uporabe teh nepremičnin. Nepremičnine, ki so bile razlaščene, nesporno predstavljajo javno dobro in se uporabljajo v javno korist. V primeru javnega dobra pa osebnih koristi na strani tožene stranke ni, zaradi česar ne more biti podana podlaga za uveljavljanje obogatitvenega zahtevka.

Pritožbeno sodišče je sodbo sodišča prve stopnje v tem delu sicer potrdilo, vendar iz drugih materialnopravnih razlogov. Obrazložilo je, da je zahtevek tožeče stranke nesklepčen, saj so nepremičnine po neizpodbijani ugotovitvi sodišča prve stopnje predstavljale javno dobro, za katero je izključena možnost sklenitve najemnega razmerja, na čemer gradi tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek za plačilo uporabnine.

Lastno prikrajšanje tožeče stranke v obsegu okoriščanja na strani tožene stranke v višini uporabnine zato ni podano

.

13. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je potrebno d

oločbo

198.

člena

OZ

razumeti v povezavi s splošnim pravilom neupravičene pridobitve, ki je urejena

v 190. členu OZ, ki določa, da mora tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Pogoji za obstoj zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve so tako obogatitev, prikrajšanje (na škodo drugega), vzročna zveza in

odsotnost pravnega temelja.

14. V primeru 'dejanske razlastitve', ko je posest razlastitvenemu zavezancu odvzeta in javna infrastruktura zgrajena, ne da bi bil prej izveden (dokončan) razlastitveni postopek, v katerem bi bil obstoj javne koristi preizkušen v postopku s pravnimi sredstvi, je postopanje javnopravnih subjektov, kot predlagateljev razlastitvenih postopkov, nezakonito. Tudi če se kasneje izkaže, da je že ob 'dejanski razlastitvi' obstajala javna korist, je takšno ravnanje nezakonito.(5) Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da rešitev, pri kateri bi imel prikrajšani v primeru nezakonito izvedenega postopka razlastitve (t.i. dejanske razlastitve) le pravico do odškodnine, kot bi jo imel v zakonito izvedenem razlastitvenem postopku, ne učinkuje preventivno. Ena od možnosti za preprečitev takšnega ravnanja bi bila, da se razlaščencu v postopkih nezakonite (dejanske) razlastitve prizna pravica do povrnitve škode zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine v času od dejanskega odvzema posesti do izvedbe razlastitvenega postopka, ob pravici do odškodnine v višini vrednosti odvzete nepremičnine ob odvzemu iz posesti. Druga možnost pa bi bila, da se razlaščencu poleg odmere odškodnine glede na vrednost nepremičnine ob dejanskem odvzemu prizna tudi pravica bodisi do povrnitve koristi, ki jo je imel upravičenec od uporabe nepremičnine v obdobju od dejanskega odvzema do izvedbe razlastitvenega postopka, bodisi do zamudnih obresti od dejanskega odvzema nepremičnine dalje kot pavšalnega nadomestila za uporabo tujega denarja.(6)

15. Glede na poprej obrazloženo je odgovor na revizijsko vprašanje pritrdilen; razlastitveni upravičenec lahko v primeru 'dejanske razlastitve' uveljavlja

nadomestilo koristi po 198. členu OZ, ne glede na pravico do odškodnine v kasneje izvedenem razlastitvenem postopku. Seveda pa morajo biti za uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene uporabe tuje stvari izpolnjeni pogoji, ki jih določa 198. člen OZ, kar bo preizkušeno v novem postopku. Iz konkretnega dejanskega stanja bi bilo namreč mogoče sklepati, da so nepremičnine postale javno dobro po tem, ko jih je tožena stranka odvzela tožeči stranki in na njih zgradila mejni prehod (in ne pred tem). Če jih ne bi odvzela brez pravne podlage, bi jih lahko tožeča stranka uporabljala vse do pravnomočne odločbe o razlastitvi, kar pomeni, da bi jih lahko v tem času dajala tudi v najem. V zvezi s tem pa je treba v ponovljenem postopku presoditi, ali je to realna opcija. Prikrajšanje, kot eden od pogojev za uveljavljanje zahtevka po 198. členu OZ, mora biti namreč vedno konkretno in realno.(7)

Nadalje bo treba v ponovljenem postopku presoditi, kakšna bi bila realna višina morebitne najemnine, ter upoštevati navedbe obeh strank o njunem vplivu na dolžino razlastitvenega postopka z zavlačevanjem ter posledično na višino obogatitve. Neupravičena obogatitev se namreč ne kaže samo v povečanju premoženja na strani neupravičeno obogatenega, temveč se lahko kaže tudi v ohranitvi tega premoženja.

16. Revizijsko sodišče je ugotovilo, da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava

dejansko stanje nepopolno ugotovljeno; zato je na podlagi drugega ostavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo, kakor to izhaja iz I. točke izreka tega sklepa, ter zadevo v razveljavljenem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

O stroških postopka

17. Odločitev o stroških revizijskega postopka (II. točka izreka tega sklepa) temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

---.---

Op. št. (1): S

sklepi N 2/2002 z dne 10. 6. 2002, N 10/2002 z dne 10. 6. 2002 in N 21/2002 z dne 2. 9. 2002 so bili uvedeni postopki razlastitve nepremičnin tožeče stranke pred Okrajnim sodiščem v Brežicah, zaradi gradnje avtocestnega odseka Krška vas Obrežje in vzporednih objektov. Odločitev o razlastitvi 10 nepremičnin tožeče stranke je postala pravnomočna dne 27. 9. 2006. Odločitev o tem, da se zavrne predlog za razlastitev 5 nepremičnin tožeče stranke, pa je postala pravnomočna dne 24. 11. 2010.

Op. št. (2): 198. člen OZ določa: če je nekdo tujo stvar uporabil v svojo

korist, lahko imetnik ne glede na pravico do odškodnine in tudi, če te pravice nima, zahteva od njega naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe.

Op. št. (3): Iz sklepov z dne 10. 6. 2002 (dveh) in 2. 9. 2002, s katerimi so se začeli postopki razlastitve teh nepremičnin, izhaja le, da je bilo tožeči stranki prepovedano razpolaganje z nepremičninami.

Op. št. (4): Tožena stranka se je sicer sklicevala, da je imela za gradnjo na teh nepremičninah gradbeno dovoljenje, vendar sta sodišči nižjih stopenj pravilno ugotovili, da gradbeno dovoljenje kot upravni akt ne more nadomestiti sklepa sodišča iz 37. člena ZSZ in da je tožena stranka postopala nezakonito.

Op. št. (5): Sklep Vrhovnega sodišča II Ips 874/2009 z dne 16. 9. 2010.

Op. št. (6): Sklep Vrhovnega sodišča II Ips 874/2009 z dne 16. 9. 2010 (17. točka obrazložitve).

Op. št. (7):

Sodba Vrhovnega sodišča II Ips 508/2006 z dne 17. 12. 2008.


Zveza:

OZ člen 198. ZSZ člen 28, 37, 37/2.
Datum zadnje spremembe:
11.12.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDczMTkw