<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS Sodba III U 241/2017-19
ECLI:SI:UPRS:2019:III.U.241.2017.19

Evidenčna številka:UP00027331
Datum odločbe:20.06.2019
Senat, sodnik posameznik:Jasna Šegan (preds.), Andrej Orel (poroč.), Lea Chiabai
Področje:DRUŠTVA - LOVSTVO
Institut:društvo - vpis sprememb v register društev - spremembe temeljnega akta - preizkus sklepčnosti

Jedro

Pristojnemu upravnemu organu je bil predložen zapisnik izredne skupščine društva. Naloga upravnega organa pa je bila, da preveri, ali je celoten postopek od sklica seje skupščine do predaje zapisnika pristojnemu organu potekal v skladu s statutom društva.

V tej zadevi je upravni organ pravilno ugotovil, da je bil izredni občni zbor društva, ki je sprejel spremembe pravil, za katere društvo zahteva registracijo, v času odločanja sklepčen.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Nova Gorica (v nadaljevanju prvostopenjski organ) v register društev Upravne enote Nova Gorica, kjer je vpisno društvo z imenom Lovska družina A. s sedežem in naslovom: ... in matično številko ... vpisala spremembo temeljnega akta (točka 1 izreka), odločila je, da pritožba zoper odločbo ne zadrži vpisa v register (točka 2 izreka) in da v postopku niso nastali posebni stroški niti ti niso bili priglašeni (točka 3 izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je Lovska družina A. (v nadaljevanju LD A.) po svojem zastopniku vložila vlogo za spremembo registracije temeljnega akta Lovske družine A., kateri je priložila zapisnik izrednega občnega zbora z dne 30. 1. 2016 in nova pravila LD A..

3. Prvostopenjski organ je dne 12. 2. 2016 prejel zahtevo za priznanje lastnosti stranskih udeležencev v upravnem postopku izdaje odločbe o spremembi registracije temeljnega akta LD A. ... (v nadaljevanju stranski udeleženci), ki jih je zastopala odvetniška družba B. o.p., d.o.o.. V vlogi so navedli, da so nova pravila LD A. v neskladju z Ustavo RS in kongentnimi določili Zakona o društvih in da obstajajo procesni zadržki za potrditev novih pravil, med njimi nepravilnosti sklica občnega zbora Lovske družine A. (v nadaljevanju občni zbor) in nesklepčnosti seje občnega zbora dne 30. 1. 2016. Upravna enota Nova Gorica je s sklepom št. 215-25/2016/26 z dne 16. 2. 2016 navedenim vlagateljem priznala status stranskih udeležencev.

4. Na podlagi ugovora zastopnika stranskih udeležencev je prvostopenjski organ zaprosil Lovsko zvezo Slovenije za podatke o številu članov LD A.. Lovska zveza Slovenije je dne 25. 4. 2016 na zaprosilo pristojnega organa navedla, da je LZS izdala skupno 102 lovski izkaznici na katerih je vpisano lovišče 1209 .... Podatka o številu veljavnih lovskih izkaznic v okviru navedene številke LZS nima zato, ker se izkaznice podaljšuje le za tekoče leto predvsem pa zato, ker jih v skladu s tretjim odstavkom 63. člena Zakona o divjadi in lovstvu (v nadaljevanju ZDLov-1) podaljšuje upravljavec lovišča, v tem primeru LD A.. Prvostopenjski organ je zaradi razrešitev predhodnih vprašanj v upravnem postopku le-tega s sklepom z dne 12. 12. 2016 prekinil. Na pritožbo stranskih udeležencev, je drugostopenjski organ sklep o prekinitvi postopka odpravil s sklepom št. 215-3/2017/4(1324-03) z dne 24. 2. 2017 in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.

5. V nadaljevanju postopka je prvostopenjski organ ugotovil, da je LD A. za vpis spremembe temeljnega akta društva priložila vse potrebne listine iz drugega odstavka 20. člena Zakona o društvih (v nadaljevanju ZDru-1), in sicer zapisnik izrednega občnega zbora z dne 30. 1. 2016, ki je ustrezno podpisan in pravila LD A.. V nadaljevanju postopka je LD A. med drugim priložila še seznam članov in vabilo na občni zbor z dne 30. 1. 2016, ki je bilo poslano članom LD A. dne 11. 1. 2016, kar izhaja iz poštne knjige LD A.. Ugotovil je, da je bil izredni občni zbor LD A. dne 30. 1. 2016 sklican v skladu s tretjim odstavkom 14. člena Pravil LD A. pravilno in pravočasno, zato je o sprejetju novih pravil lahko veljavno sklepal.

6. V zvezi z ugovorom, da bi moral biti z vabilom na izredni občni zbor posredovan tudi osnutek novih pravil je navedel, da veljavna pravila LD A. tega ne določajo. Veljavna pravila LD A. v četrtem odstavku 16. člena med drugim določajo, da je za spremembo pravil društev potrebna prisotnost večine članov društva.

7. Iz predloženega zapisnika izrednega občnega zbora izhaja, da društvo šteje 97 članov. Navedeno število članov je razvidno tudi iz zapisnika evidence članstva in računalniške evidence ... na dan 30. 1. 2016. Navedeno število članov izhaja tudi iz predložene liste prisotnih članov na seji izrednega občnega zbora LD A. z dne 30. 1. 2016, kjer je vpisanih 99 članov, vendar sta dva upravičeno prečrtana. C.C. iz D. in E.E. iz F. ni mogoče šteti za člane ZLD A.. Posameznik se lahko v skladu z ZDru-1 včlani v društvo le pod pogoji, ki jih določa veljavni temeljni akt posameznega društva. Veljavna pravila LD A. pa dopuščajo članstvo samo polnoletnim slovenskim državljanom, ki imajo stalno prebivališče v RS.

8. Iz predloženega zapisnika izrednega občnega zbora izhaja, da je bilo na začetku občnega zbora prisotnih 65 članov LD, med izrednim občnim zborom je G.G. zapustil izredni občni zbor, z njim pa je prostor zapustilo še 19 do tedaj prisotnih članov. Verifikacijska komisija je preštela prisotnost pred glasovanjem in ugotovila, da je na zboru prisotnih 50 članov LD A., to je več kot polovica vseh članov, torej je bil občni zbor sklepčen.

9. Upravni organ je ugotovil, da je sicer pravilen seštevek prisotnih članov 49 in ne 50, kljub temu pa je sklepčnost navedene seje podana. Glede sporne prisotnosti H.H. je prvostopenjski organ ugotovil, da je bil na seji izrednega občnega zbora prisoten, kar pomeni, da ga je potrebno prišteti k ostalim 48 članom društva, saj se v skladu s 16. členom Pravil LD šteje, da je navzoči član prisoten ne glede na to ali s svojimi dejanji aktivno sodeluje, saj se glasovanja lahko tudi vzdrži. Iz zapisnika izrednega zbora izhaja, da je bilo iz oddanih 50 glasovnih listkov, rezultat pa je bil 47 glasov za sprejem predloženih pravil 3 glasovi proti. Glede na to da je bilo na občnem zboru prisotnih 49 članov, je bila oddana ena glasovnica preveč, to pa ne more vplivati na veljavnost glasovanja saj so proti glasovali samo trije člani, 47 članov pa za. Tudi če bi en glas odšteli je torej za sprejem novih pravil glasovala večina vseh prisotnih članov.

10. V zvezi z zakonitostjo prvega odstavka 7. člena Pravil LD je upravni organ ugotovil, da je LD A. društvo, ki se ustanovi, deluje in preneha po ZDru-1, če ZDLov-1 ne določa drugače. ZDLov-1 nima izrecne določbe o navedenih omejitvah pri včlanjevanju, zato ima društvo pravico postaviti pogoje, ki jih mora izpolnjevati vsak, ki vstopi v društvo, navedeni pogoji za odklonitev pa niso v nasprotju s pravnim redom v Republiki Sloveniji. Enako velja za določbe 16. alineje 34. člena Pravil LD, ki določajo kot hujšo kršitev navajanje neresničnih dejstev o lovski družini pred njenimi organi, upravnimi in sodnimi organi glede izreka disciplinskega ukrepa, ki ima lahko za posledico izključitev.

11. Ministrstvo za notranje zadeve je za odločbo št. 2152-12/2017/3(1324-03) z dne 20. 10. 2017 pritožbo stranskih udeležencev kot neutemeljeno zavrnilo. V obrazložitvi odločbe ugotavlja, da je prvostopenjski organ ravnal pravilno in zakonito, ko je registriral spremembo temeljnega akta LD A. in kot neutemeljene zavrnil vse pritožbene navedbe pritožnikov.

12. Tožeče stranke v tožbi izpodbijajo odločbo prvostopenjskega organa, s katero je bila vpisana sprememba temeljnega akta LD A.. Glede sklepčnosti občnega zbora izpostavljajo procesne zadržke, ki se nanašajo na nepravilnosti v zvezi s sklicem občnega zbora z dne 30. 1. 2016, na katerem ni bil dosežen ustrezen kvorum. V okviru izračuna kvoruma nista bila upoštevana člana LD A. C.C. in E.E., ki sta bila v društvo sprejeta s sklepom občnega zbora z dne 16. 3. 2014, na podlagi sporazuma, sklenjenega med Društvom I. in Lovsko zvezo A.. Tudi če bi se izkazalo, da navedena v trenutku včlanitve nista izpolnjevala vseh pogojev za članstvo bi navedeno kvečjemu izpostavljalo možnost izključitve iz društva. Sklep občnega zbora z dne 16. 3. 2014 o včlanitvi zgoraj navedenih članov je treba upoštevati, za to je vseh članov 99. Ker naj bi bilo po ponovnem ugotavljanju sklepčnosti zbora prisotnih le 49 članov, je to manj kot polovica.

13. V nadaljevanju izpostavljajo neskladja novih pravil z ZDru-1 in pravnim redom RS in vztrajajo, da so predvsem v 7. členu izpostavljeni pogoji za odklonitev članstva in prenehanja posledic izrečenih disciplinskih ukrepov v neskladju z zakonom in Ustavo RS. Določitev rehabilitacijske dobe za včlanitev v članstvo na 7 let od trenutka predhodne disciplinske izključitve je predolga doba, ki prekomerno posega v ustavno pravico do združevanja iz 42. člena Ustave RS. Društvo je sicer pri določanju navedene dobe do določene mere suvereno, vendar ne sme določiti nerazumne dobe, ki je celo daljša od rehabilitacijske dobe določene s kazenskim zakonikom za kazniva dejanja. Določba novih pravil, ki se nanaša na izključitve iz članstva zaradi kršitev, ki naj bi predstavljale ustvarjanje nezdravih odnosov in glede kršitev, ki naj bi jo predstavljalo navajanje neresničnih dejstev je nedorečena in očitno v nasprotju z Ustavo in Zakonom o društvih. Glede na vsebino novih pravil bi bilo nepomembno, da do navajanj neresničnih dejstev pride v zvezi z delovanjem v društvu, nedorečeno je ali je do navajanja prišlo namenoma ali pomotoma ali celo v okviru ustavno zagotovljene pravice do obrambe pred sodiščem. Morebitno navajanje neresničnih dejstev bi v številnih primerih lahko bilo zgolj moralno sporno. Nenatančna definiranost kršitev lahko privede do arbitrarnega odločanja in dopušča zlorabo.

14. Sporna je tudi določba, ki se nanaša na omejitve zaradi teka disciplinskega postopka pri drugi lovski družini. Posamezen član namreč ne more preprečiti tega, da bi se zoper njega ne vodil disciplinski postopek, saj je vodenje disciplinskega postopka v popolni diskreciji organov društva, ki jim je poverjen pregon članov, v primeru ugotovljene morebitne kršitve, navedeno dopušča morebitne zlorabe v smislu uvedbe postopka v enem društvu, z namenom preprečiti včlanitev v drugo društvo. Pogoji za sprejem morajo biti določeni tako, da jih je mogoče izpolniti. Glede na navedeno se določene osebe izključujejo na način, da je okoliščina za zavrnitev včlanitve takšna, da nanjo prosilec nima vpliva. Sodišču predlagajo, da izpodbijano odločbo odpravi ter ji povrne stroške postopka.

15. Tožena stranka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, da tožbo tožečih strank zavrne kot neutemeljeno, iz razlogov obrazložitve izpodbijane odločbe dopolnjene z odločbo upravnega organa druge stopnje.

16. Stranka z interesom LD A. v odgovoru na tožbo sodišču prvotno predlaga da tožbo zavrže iz razloga, ker tožeče stranke niso izkazale pravnega interesa za sodelovanje v postopku izdaje prvostopenjske odločbe in tega ne izkazujejo niti v tožbi. Tožeče stranke v postopek niso vstopale iz razloga varstva svojih pravic in pravnih koristi, saj v svojih vlogah ter v tožbi obsežno polemizirajo s spremenjenimi določbami temeljnega akta, ki jih kot obstoječih članov nedvomno ne zadevajo. Takšno ravnanje tožnikov gre pripisati nestrinjanju z vsebino sprememb, ki so bile v pretežnem delu sprejete z namenom povečanja discipline članstva oziroma preprečevanju zlorab pri včlanjevanju problematičnih članov drugih društev, kar je legitimno in skladno z namenom zaradi katerega je bila prizadeta stranka ustanovljena. Prizadeta stranka je vse spremembe temeljnega akta, katere izpodbijajo tožeče stranke, sprejela po predpisanih postopkih in so skladne s pravnim redom Republike Slovenije. V nadaljevanju odgovora na tožbo podrobneje obrazlagajo razloge, ki so privedli do sprejetih sprememb, ki so zakonite in legitimne.

17. V nadaljnji pripravljalni vlogi tožeče stranke prerekajo navedbe prizadete stranke in dodatno utemeljujejo tožbo predvsem v delu, ki se nanaša na nesklepčnost občnega zbora v času sprejemanja sprememb temeljnega akta.

K točki I izreka

18. Tožba ni utemeljena.

19. V konkretnem primeru tožeče stranke s tožbo izpodbijajo odločbo, izdano v upravni zadevi spremembe registracije temeljnega akta v registru društev. V zadevi ni sporno, da je bil tožečim strankam z dokončnim in pravnomočnim sklepom prvostopenjskega organa, št. 215-25/2016/26 z dne 16. 2. 2016 priznan status stranskih udeležencev. V skladu z določbo prvega odstavka 17. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je tožnik oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Glede na to, da je bil tožečim strankam priznan status položaja stranke, oziroma stranskega udeleženca, v postopku izdaje izpodbijanega akta, tožeče stranke izkazujejo svoj pravno varstveni interes za vložitev predmetne tožbe, s katero se izpodbija vpis spremembe temeljnega akta v register društev.

20. Po presoji sodišča je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe izčrpno pojasnil vse razloge za svojo odločitev, to pa je dodatno argumentiral drugostopenjski organ, ki se je opredelil tudi do vseh pritožbenih navedb tožečih strank. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi in odločbi drugostopenjskega organa sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi z navedbami tožečih strank pa še dodaja:

21. 19. člen ZDru-1 določa, da v primeru, če pristojni organ ugotovi, da vloga ni popolna, oziroma da temeljni akt ni v skladu z določbami tega zakona, društvo na to opozori in mu določi rok, v katerem mora zahtevo dopolniti oziroma uskladiti temeljni akt. Navedeno pomeni, da pristojni organ ugotavlja zakonitost temeljnega akta po uradni dolžnosti. Kontrola se nanaša tako na postopek sprejema temeljnega akta, kot na skladnost temeljnega akta z določbami ZDru-1. Pristojnemu upravnemu organu je bil predložen zapisnik izredne skupščine društva. Naloga upravnega organa pa je bila, da preveri ali je celoten postopek od sklica seje skupščine do predaje zapisnika pristojnemu organu potekal v skladu s statutom društva.

22. Registracija društva pomeni upravno poseganje v ustavno pravico do svobodnega združevanja z drugimi (42. člen Ustave RS). Ta pravica vsebuje pravico do ustanovitve društva s tem pa tudi pravico, da člani društva samostojno in svobodno določajo svojo notranjo ureditev in delovanje (1. člen ZDru-1). ZDru-1 ureja način izvrševanja te pravice tako, da registrskemu organu nalaga preizkus izpolnjevanja z zakonom predpisanih formalnih pogojev (sprejem temeljnega akta oziroma njegovih sprememb na najvišjem organu društva - 20. člen ZDru-1) in preizkus ali je temeljni akt, oziroma v obravnavanem primeru, ko gre za spremembe določb temeljnega akta, v skladu z določbami ZDru-1 (tako tudi sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 384/2018).

23. V zadevi je sporno ali je bil izredni občni zbor društva, ki je sprejel spremembe pravil, za katere društvo zahteva registracijo, v času odločanja sklepčen. Tožeče stranke po mnenju sodišča neutemeljeno uveljavljajo kršitve postopka sprejema izpodbijanega sklepa. Iz predloženih dokazil izhaja, da je izredni občni zbor sklical starešina na podlagi sklepa upravnega odbora, kar je v skladu s 14. členom Pravil LD. Kakor izkazuje fotokopija izpisa iz poštne knjige, je bilo vabilo na izredni občni zbor z dnevnim redom, ki obsega sprejem novih pravil LD, posredovano vsem članom Lovske družine 11. 1. 2016, kar je v skladu s 16. členom Pravil LD.

24. Iz zapisnika izrednega občnega zbora društva z dne 30. 1. 2016 izhaja, da je verifikacijska komisija ob ponovnem ugotavljanju sklepčnosti ugotovila prisotnost 50 članov lovske družine, torej več kot polovico. Iz istega zapisnika izrednega občnega zbora izhaja, da je imelo društvo v času odločanja 97 članov. Navedeno število članov je razvidno iz izpiska evidence članstva (računalniška evidenca LISJAK na dan 30. 1. 2016), navedeno število članov pa izhaja tudi iz predložene liste prisotnih članov.

25. V zadevi je sporno članstvo dveh zamejskih lovcev C.C. ter E.E.. Iz upravnega spisa, zapisnika občnega zbora LD A. z dne 16. 3. 2014, ki se nahaja v upravnem spisu ter izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da je LD A. na navedenem občnem zboru potem, ko je bilo odločeno o sprejemu rednih članov, pod 19. točko dnevnega reda odločal posebej o sprejemu navedenih dveh članov v skladu s posebnim sporazumom o sodelovanju z zamejskimi lovci. Tako, kot je bilo ugotovljeno na ustni obravnavi, ki se je vodila dne 25. 8. 2016, se navedena zamejska lovca ne vodita v registru polnopravnih članov LD A., in ne plačujeta članarine, zato se jih ni nikoli tudi v času, ko so bili v vodstvu lovske družine nekateri izmed stranskih udeležencev, ni vabilo na občni zbor. Kakor izhaja iz Sporazuma o sodelovanju z dne 8. 7. 1983, ki se nahaja v upravnem spisu, navedeni sporazum omogoča lovcem, ki so člani društva I., možnost vključevanja v aktivnosti lovskih društev, članov zveze Lovskih družin A. na področju biotehničnih del, društvene in družabne aktivnosti ter izvajanja lova, nikakor pa ne polnopravnega članstva v posameznih društvih zveze lovskih družin A., kakor zmotno menijo tožeče stranke. Na naravo sporazuma kaže tudi vloga za vključitev članov društva I. v posamezno družino Lovske zveze A. iz katere izhaja, da lahko posamezen lovec, ki je vključen v navedeno društvo zaprosi za vključitev v več lovskih družin združenih v Lovsko zvezo A. hkrati.

26. Glede na navedeno so torej ugovori tožečih strank, ki se nanašajo na sklepčnost izrednega zbora neutemeljeni. Sodišče pri tem dodaja, da predmet presoje v tem upravnem sporu ni zakonitost Sporazuma o sodelovanju sklenjenega med Zvezo lovskih družin A. in Društvom I. iz 8. 7. 1983. Med strankami pa ni sporno, da sta bila navedena zamejska lovca vključena v delovanje LD A. na podlagi tega sporazuma.

27. Ugovor tožečih strank, ki se nanaša na nezakonitost in protiustavnost sprememb temeljnega akta Lovske družine A., ni utemeljen. Kakor je bilo že navedeno, upravni organ po uradni dolžnosti preverja, ali je temeljni akt, oziroma v konkretnem primeru spremembe temeljnega akta, v skladu z določbami ZDru-1. Kakor je bilo tožečim strankam že obrazloženo ZDru-1 določa, da je društvo samostojno združenje, ki samostojno določa namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, odločitve o opravljanju društva pa neposredno ali posredno spremljajo članice oziroma člani društva. Društvo mora na podlagi 4. člena ZDru-1 imeti temeljni akt, v katerem mora na podlagi 9. člena ZDru-1 med drugim opredeliti tudi pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva, pravice in obveznosti članov, katera so tista dejanja in kršitve, ki terjajo disciplinske ukrepe, kot tudi same disciplinske ukrepe ter način upravljanja društva. Glede na to da tako ZDru-1 kot tudi Zakon o divjadi in lovstvu nimata izrecnih določb glede omejitev pri včlanjevanju v društva, ki bi bile povezane z disciplinskimi ukrepi to pomeni, da pogoje za včlanjevanje lahko društvo določa samostojno. Sodno varstvo v primeru kršitev pravic posameznika pa zagotavlja ZDru-1 v 14. členu, po katerem ima vsak član društva v roku enega leta od sprejetja do končne odločitve, pravico pred sodiščem izpodbijati odločitev organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom, temeljnim ali drugim splošnim aktom društva, pri čemer ima enako pravico ob pravnega varstva tudi oseba, ki ji je bila prošnja za sprejem v članstvo društva zavrnjena. Sodno varstvo iz 14. člena ZDru-1 izvajajo sodišča splošne pristojnosti. V konkretnem primeru ne gre za spor med društvom in članom katerega pravice so bile z aktom društva prizadete, temveč za vpis spremembe temeljnega akta, ki ga opravi upravni organ na podlagi določb 20. člena ZDru-1, zato so ugovori ki se nanašajo na spremembe, Pravil LD A., ki tožečih strank ne prizadevajo, neupoštevni.

28. Ker je iz zgoraj navedenih razlogov odločitev prvostopenjskega organa pravilna je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

29. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave ter izvajanja v tožbi predlaganih dokazov na podlagi določb prvega odstavka 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Dejstva, ki so glede na zavzeta stališča sodišča pomembna za odločitev, so bila ob pravilni presoji listin v upravnih spisih ugotovljena že v upravnem postopku, v katerem je bila opravljena tudi javna obravnava. Predlagani dokazi do drugačne odločitve tako ne morejo pripeljati.

K točki II izreka

30. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Sodišče pa ni priznalo posebnih stroškov postopka prizadete stranke, saj njena navajanja za samo odločitev niso bila odločilna.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o društvih (uradno prečiščeno besedilo) (2011) - ZDru-1-UPB2 - člen 20
Datum zadnje spremembe:
05.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMzMDMz