<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba I Cp 1721/2010
ECLI:SI:VSLJ:2010:I.CP.1721.2010

Evidenčna številka:VSL0060126
Datum odločbe:07.07.2010
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - spremenjene razmere - okoliščine, nastale po vložitvi tožbe

Jedro

Za odločitev o zahtevku za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju niso pomembne le razmere od sklenitve pogodbe do vložitve tožbe, ampak tudi razmere po vložitvi tožbe do konca glavne obravnave.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku, ki se glasi:

"1. Notarski zapis pogodbe o dosmrtnem preživljanju, opr. št. XXX z dne 5.7.2005, ki sta ga pri notarju AA sklenila tožnik I. Š., S. b. in toženka J. M., K., N. m., se razveže in je brez pravnega učinka.

2. Toženka je dolžna tožniku izstaviti za vpis v zemljiško knjigo sposobno listino, na podlagi katere bo tožnik I. Š. pri parcelah št. X1 – X21, ki so vse vpisane pri k.o. S. v., dosegel izbris vknjižbe prepovedi odtujitve in obremenitve, ki je knjižena v korist toženke J. M., sicer bo tako listino nadomestila ta sodba, vse v roku 15 dni pod izvršbo."

Toženka je dolžna tožniku povrniti na 1.650,04 EUR odmerjene stroške prvostopnega postopka in na 529,32 EUR odmerjene stroške pritožbenega postopka, vse v 15 dneh od prejema drugostopne sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od preteka 15-dnevnega roka za prostovoljno plačilo do plačila in pod izvršbo.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, sklenjene med pravdnima strankama in na izstavitev listine za vknjižbo izbrisa prepovedi odtujitve in obremenitve, vknjižene pri nepremičninah vpisanih v k.o. S. v.. Tožniku je sodišče naložilo, da toženki povrne pravdne stroške.

Proti sodbi se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo tako spremeni, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku ali pa jo razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo sojenje. Prvostopnemu sodišču očita, da so razlogi izpodbijane sodbe v nasprotju z izvedenimi dokazi, da se sodba opira na dejstva in dokaze, ki niso bili izvedeni in ne obstajajo in da sodba nima vseh razlogov o odločilnih dejstvih oziroma da je pomanjkljivo obrazložena dokazna ocena. V vsem navedenem vidi tožnik bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Tožnik tudi meni, da dejansko stanje ni ugotovljeno pravilno, v posledici pa je nepravilno uporabljeno materialno pravo. Podaja analizo nekaterih dokazov, iz katerih naj bi izhajalo, da toženka svojih obveznosti, prevzetih s pogodbo ni izvrševala v dogovorjenem obsegu. Pri tem pa pritožba zlasti opozarja na ugotovitev prvega sodišča samega, da toženka najmanj od decembra 2007 dalje ne izpolnjuje več svojih obveznosti, kot jih je prevzela z izpodbijano pogodbo. V tej zvezi pa očita prvemu sodišču tudi zmotno uporabo materialnega prava, sklicuje se na pravno mnenje, objavljeno v poročilu o sodni praksi Vrhovnega sodišča SRS, št. III/73 in na dopolnjeno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 27.6.1990. Iz navedenih pravnih mnenj naj bi izhajalo, da lahko preživljanec zahteva razvezo pogodbe tudi v primeru, če je sam zakrivil neizpolnjevanje določil pogodbe o dosmrtnem preživljanju, če je jasno, da izpolnjevanje pogodbenih določil v bodoče ni možno. Ob dejstvu, da toženka od decembra 2007 dalje ne izvršuje prevzetih obveznosti in s tožnikom in njegovo ženo ne vzdržuje nobenih stikov, je jasno, da tudi v bodoče določb pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne namerava izpolnjevati. Z zavrnitvijo tožnikovega zahtevka je tako sodišče v veljavi vzdržalo pogodbo, za katero je jasno, da namen, zaradi katerega je bila sklenjena, ne bo dosežen. Sodišče ne bi smelo zavzeti stališča le do preteklih dogodkov, ampak predvsem ugotoviti, ali je podana možnost nadaljnjega izpolnjevanja sklenjene pogodbe. Ker prvo sodišče tega ni upoštevalo, je napačno uporabilo določbo 561. člena OZ.

Toženka je vložila odgovor na pritožbo in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče sicer ne najde v pritožbi očitanih bistvenih kršitev določb postopka, saj ima sodba sodišča prve stopnje razloge o odločilnih dejstvih, prvostopnemu sodišču pa tudi ni mogoče očitati, da bi v razlogih sodbe glede vsebine dokazov navedlo kaj, kar bi bilo v nasprotju s samo vsebino izvedenih dokazov.

O pritožbeni graji prvostopne dokazne ocene in glede obsega in načina izvrševanja pogodbenih obveznosti s strani toženke v obdobju od sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju do decembra 2007 se pritožbeno sodišče posebej ne opredeljuje iz razlogov, ki bodo navedeni v nadaljevanju.

Tudi če v celoti sprejmemo dejanske ugotovitve prvega sodišča, da je torej toženka od sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju pa do decembra 2007 izpolnjevala vse s pogodbo prevzete obveznosti, namreč ob nadaljnji ugotovitvi, da od decembra 2007 dalje toženka niti sama, niti po izpolnitvenem pomočniku (možu) pogodbenih obveznosti ne izpolnjuje več, po prvem sodišču ugotovljena dejstva ne omogočajo odločitve kot izhaja iz izreka prvostopne sodbe. Pogodba je bila sklenjena dne 5.7.2005 in po ugotovitvah prvega sodišča so se pogodbene obveznosti izpolnjevale do decembra 2007, torej približno dve leti in pol. Od tedaj dalje, do izdaje izpodbijane sodbe 2.12.2009, torej v obdobju dveh let, toženka tudi po ugotovitvah prvostopnega sodišča svojih obveznostih ni več izpolnjevala, niti sama, niti po svojem možu. Za odločitev o zahtevku za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju niso pomembne le razmere od sklenitve pogodbe do vložitve tožbe, ampak tudi razmere po vložitvi tožbe. Sodišče sodi na podlagi dejanskega in pravnega stanja, kakršno obstoja v trenutku zadnje glavne obravnave (1. odstavek 311. člena ZPP). V 3. odstavku 561. člena OZ je določeno, da vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba lahko razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti. V postopku je ugotovljeno, da toženka od vložitve tožbe dalje pa do izdaje sodbe svojih obveznosti ne izpolnjuje. Zahtevek, ki je bil morda ob vložitvi tožbe neutemeljen, je po dejanskem in pravnem stanju na dan zadnje obravnave utemeljen. Pri tem ni mogoče brez pridržkov sprejeti stališča prvega sodišča, da je bil tožnik tisti, ki je zakrivil neizvrševanje pogodbenih obveznosti s strani toženke. Sprejemljivo je stališče, da je bila toženka zaradi vložene tožbe prizadeta, kar pa je ne odvezuje izpolnjevanja prevzetih pogodbenih obveznosti. Iz ugotovitev prvega sodišča, pa tudi trditvene podlage toženke ne izhaja, da bi toženka po decembru 2007 tožniku ponudila izpolnjevanje obveznosti oziroma svoje obveznosti izpolnjevala po izpolnitvenih pomočnikih. Iz prvostopnih dejanskih ugotovitev celo izhaja, da mož toženke ni pretrgal vseh stikov s tožnikom in njegovo ženo, da ju še vedno obiskuje, vendar pa pri delu ne pomaga več. Ob takšnem dejanskem stanju pa ni mogoče zavrniti zahtevka za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, kar bi pomenilo, da toženka tudi v nadaljevanju ni več dolžna izpolnjevati prevzetih pogodbenih obveznosti, hkrati pa obdrži v celoti protidajatev, kot izhaja iz obravnavane pogodbe. Tudi če bi toženka glede na vloženo tožbo in reakcijo tožnika ob njunem prepiru v zvezi s tem, bila onemogočena sama izpolnjevati prevzete obveznosti, bi lahko vzdržala pogodbo v veljavi s tem, da bi obveznost izpolnjevala po izpolnitvenem pomočniku, ali pa v skladu z določbo 562. člena OZ od sodišča zahtevala, da znova uredi razmerje med pravdnima strankama oziroma tožnikovo pravico spremeni v dosmrtno denarno rento. Vendar takšnega zahtevka, le na podlagi zahtevka ene ali druge pogodbene stranke pa lahko sodišče o tem odloča, toženka ni postavila.

Ker so torej na podlagi že spredaj navedenega za odločitev o zahtevku za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju relevantne tudi razmere po vložitvi tožbe, za čas po vložitvi tožbe pa je ugotovljeno, da toženka svojih obveznosti ne izpolnjuje, je treba na podlagi 3. odstavka 561. člena OZ pogodbo razvezati. Ker tega sodišča prve stopnje ni storilo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 5. alinee 358. člena ZPP spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo.

V posledici spremembe odločitve sodišča prve stopnje o glavni stvari je treba spremeniti tudi izrek o stroških postopka. Ker je tožnik v pravdi uspel, mu je toženka dolžna povrniti pravdne stroške postopka na prvi in pritožbeni stopnji. Odmera prvostopnih stroškov po pritožbenem sodišču je razvidna iz stroškovnika na list. št. 36, odmera pritožbenih stroškov pa na pritožbi na list. št. 50.


Zveza:

OZ člen 561, 561/3, 562.
ZPP člen 311, 311/1.
Datum zadnje spremembe:
06.10.2010

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjQ2NDcw