Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 12cT1ldGElQzUlQkVuYSUyMGxhc3RuaW5hJTIwcG9kc3RyZSVDNSVBMWplJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjA=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba II Ips 311/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.04.2007vznemirjanje lastninske pravice - etažna lastnina - solastnina - podstrešje - ustanovitev etažne lastnineDobrohotna pravna razlaga bi spričo nekdanjega vsesplošnega stvarnopravnega nereda v slovenskem pravnem prostoru terjala zaščito pred nasilnim spreminjanjem dotlejšnje uporabe nepremičnine (npr. vznemirjanje solastnika v uporabi stanovanja v večstanovanjski hiši, ki ni razdeljena na etaže). Vendar pri spornem delu podstrešja ne gre za tak primer (ravno tožnika sta namreč tista, ki želita spremembo dosedanje razdelitve v naravi), pa tudi postopek z negatorno tožbo ne bi predstavljal ustrezne pravne poti za tovrstno varstvo. Očitno namreč je, da gre v obravnavani zadevi za spor med solastniki glede razdelitve nepremičnine, za kar pravni red nudi ustrezna pravna sredstva.
Sodba II Ips 51/99Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.10.1999varstvo solastninske pravice - služnost - skupni prostori - podstrešje - skupna lastnina - solastninaDa je podstrešje skupni del stanovanjske hiše in kot tak uživa poseben pravni režim, določa sedanji Stanovanjski zakon (Ur.l. RS, št. 18/91 - 23/96 - 8. člen), podobno pa je veljalo tudi po prejšnji zakonodaji (Zakon o lastnini na delih stavb, Ur.l. SRS, št. 19/76, 1. odstavek 4. člena, Zakon o lastnini na delih stavb, Ur.l. SFRJ, št. 43/65 in 57/65, 3. odstavek 5. člena). V vseh teh določbah so skupni prostori posebej opredeljeni in zanje velja poseben režim (ne glede na to, ali gre za solastnino ali prej skupno lastnino), to je režim, ki omogoča dostop in uporabo podstrešja vseh solastnikov stavbe kot celote oziroma etažnih lastnikov posameznih stanovanj. Tudi če bi držala trditev o morebitni služnosti uporabe podstrešja, revizijski ugovor o prenehanju zaradi nepotrebnosti ali neizvrševanja po 58. členu ZTLR ne bi bil utemeljen. Ker gre za skupni del stavbe, kljub dejstvu, da je dostop do podstrešja možen le skozi eno stanovanje,...
Sklep I Up 464/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek04.10.2012ukrep gradbenega inšpektorja – odstranitev objekta – začasna odredba – težko popravljiva škoda ni izkazana – etažna lastninaVsak odstranitveni gradbeni inšpekcijski ukrep je že po svoji vsebini poseg v lastninsko pravico. Pri tem za presojo vprašanja, ali gre za težko popravljivo škodo, po mnenju Vrhovnega sodišča ni bistveno, da je na spornem objektu že vzpostavljena etažna lastnina. Iz 127. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) namreč izrecno izhaja, da etažna lastnina na posameznem delu stavbe, ki je uničen, preneha le, če ga ni mogoče obnoviti. Zato je pravno zmotno pritožbeno izvajanje, da gre pri (etažnem) delu stavbe za species in da ima njegova odstranitev (avtomatično in v vsakem primeru) za posledico prenehanje etažne lastnine.
Sklep II Ips 334/93Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.03.1994zahteva za varstvo zakonitosti - nastanek etažne lastnine - solastnina - skupni prostor - posamezen del stavbe - postopek za delitev stvari in skupnega premoženjaNamembnost posameznih prostorov na podstrešju, v kleti (v konkretnem primeru tudi v pritličju ter medetaži med prvim nadstropjem in podstrešjem) je v posameznih stavbah lahko različna. Če ni jasno, kateri del kleti ali podstrešja je skupni prostor, kateri pa posamezni del stavbe, potem o stavbi v etažni lastnini ni mogoče govoriti (primerjaj 26. člen zakona o pravicah na delih stavb, Ur.l. SRS, št. 19/76. Etažna lastnina posameznega dela in solastnina na tej isti stavbi ne moreta obstajati hkrati, ker se ti dve "lastnini" izključujeta. Solastninski delež je po 1. odstavku 13. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih vselej določen v sorazmerju s celoto (idealni del), etažna lastnina pa obstaja na posameznem delu stavbe. ...
Sodba in sklep II Ips 304/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek12.07.2007etažna lastnina - sprememba skupnih prostorov v etažno lastnino - pisna pogodba - solastnina - gradnja na tujem zemljišču - originarna pridobitev lastninske pravice - identiteta hišeTožnika sta kot etažna lastnika v soglasju z drugim etažnim lastnikom gradila na podstrešju, ki je skupni prostor v solastnini etažnih lastnikov. Glede na nedobrovernost tožnikov kot graditeljev je treba pravne učinke presojati kot gradnjo na tujem zemljišču po 25. členu ZTLR. Drugi etažni lastnik, ki je dovolil gradnjo, ne more zahtevati zase lastninske pravice niti porušitve zgrajenega, temveč le izplačilo prometne cene njegovega solastniškega deleža skupnega premoženja. Graditeljema pa pripada lastninska pravica na spornem delu stavbe.
Sodba II Ips 59/99Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.06.1999etažna lastnina - prepoved gradbenih posegov na etažnem objektu - solastninaEtažno lastnino naš pravni red pozna, delno pa jo urejata SZ v 13. in 14. členu in ZTLR v 19. členu. Za etažno lastnino v bistvenem veljajo določbe o (izključni) lastninski pravici (in ne o solastništvu). Ker je bilo ugotovljeno, da sta toženca lastnika podstrešne etaže, na kateri izvajata sporna dela, tožnik v preurejevalna dela tožencev kot etažnih lastnikov podstrešja ne more posegati na podlagi v tožbi oziroma postopku zatrjevanih upravičenj, ki naj bi jih imel kot solastnik hiše.
Sodba II Ips 841/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.09.2010razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - pritožba - nova dejstva v pritožbi - solastninska pravica - solastnina na skupnih delih v etažni lastnini - skupni prostori - hodnik - stopnišče - preprečevanje uporabe skupnih prostorov - negatorna tožba - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnostToženka poskuša prek zatrjevane protispisnosti in nejasnosti razlogov prikazati obstoj bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev pravice do poštenega sojenja in enakega varstva pravic. Ti očitki so zgolj navidezni, saj z njim v resnici izraža nestrinjanje z ugotovitvami nižjih sodišč in izpodbija ugotovljeno dejansko stanje.
VSRS Sodba II Ips 338/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.09.2017etažna lastnina - poslovni prostor - navidezna solastnina - prodaja nepremičnine - prodaja idealnega deleža - razpolagalna sposobnostNapačno je izhodišče tožene stranke, da v primeru dejanske etažne lastnine odsvojitelj te ne more prenesti z razpolagalnim pravnim poslom na pridobitelja tako, da nanj prenese vpisan solastninski delež na nepremičnini. Ob ugotovitvi, da je bila tožena stranka lastnica le še stanovanja v četrti etaži, v zemljiški knjigi pa je bila vpisana kot lastnica 4344/10000 in da je bila pogodba veljavno sklenjena (pravnomočna odločitev v zadevi P 131/2014), je pravilna odločitev, da je bila tožena stranka glede prenosa navedenega solastninskega deleža tudi razpolagalno sposobna. Tako je sodišče pravilno odločilo, da mora tožena stranka sklenjeno pogodbo izpolniti z izstavitvijo ustrezne zemljiškoknjižne listine.
Sodba I Up 734/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.04.2005denacionalizacija - obnova denacionalizacijskega postopka - stranke v postopkuTožena stranka je predlog za obnovo postopka zavrgla na podlagi določbe 2. odstavka 256. člena ZUP/86, čeprav je v obravnavani zadevi v času, ko je tožena stranka o zadevi odločala, že veljal novi ZUP. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka ponovno presoditi, ali so bili v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za udeležbo tožnikov kot strank v denacionalizacijskem postopku v smislu 2. odst. 60. člena ZDen ter posledično pogoji za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP, saj tožena stranka na podlagi teh določb ni obravnavala vloge tožnikov za obnovo denacionalizacijskega postopka.
Sodba II Ips 381/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.09.2009lastninska pravica na nepremičnini – etažna lastnina – skupni prostori večstanovanjske hiše – pridobitev lastninske praviceZnačilnost skupnih prostorov je, da za njih ne velja pravni režim posameznega ločenega dela večstanovanjske hiše in kot del stvari ne morejo postati predmet posebne lastninske pravice. Nastanek etažne lastnine ureja SPZ v določbah členov 107. do 111. Morebitni dogovori med strankama, kako bo katera prostore uporabljala, so lahko le praktične narave in ne morejo nadomestiti dogovora o nastanku izključne lastnine ali solastnine na posameznih skupnih prostorih.
VSRS sklep II Ips 218/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.03.2014zahteva za varstvo zakonitosti - etažna lastnina - upravljanje večstanovanjske stavbe - posli rednega upravljanja - soglasje etažnih lastnikov - soglasje za izvedbo poslov upravljanja - nepravdni postopek - nadomestitev soglasja etažnega lastnika s sklepom sodišča - stroški posla rednega upravljanja - začasna odredba o ureditvi razmerij med etažnimi lastniki - regulacijska začasna odredbaS 114. členom ZNP je predvidena tako imenovana regulacijska (ureditvena) začasna odredba o ureditvi razmerij. Njen namen ni zavarovalni. Takó vsebina predloga v nepravdnem postopku, kot začasne odredbe je nadomestitev manjkajočega soglasja - izjave volje etažnega lastnika, ki je potrebna za izvedbo posla rednega upravljanja.Po določbi 268. člena ZIZ je v zvezi z izvršitvijo take začasne odredbe treba uporabiti 238. člen ZIZ, ki določa, da dolžnost podati zemljiškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, navedeno v odločbi, ki je izvršilni naslov, velja za izpolnjeno s pravnomočnostjo te odločbe. Navedeno pomeni, da izvršba v takem primeru ni potrebna; relevantno pravno podlago, ki je potrebna za izvedbo posla (in zgolj to), je predlagatelj pridobil že s pravnomočnostjo začasne odredbe. Odločanje o višini stroškov za njihovo izvedbo in njihovo povračilo (razen glede sorazmerja, v katerem jih nosijo etažni lastniki) pa ni niti stvar njene izvršbe niti nepravdnega...
Sodba I Up 1068/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.12.2007denacionalizacija stanovanjske stavbe - izločena stanovanja - podstreha in drugi skupni prostoriPredmet denacionalizacije je samo premoženje, ki je bilo dejansko podržavljeno. Izločena stanovanja se ne štejejo za podržavljeno premoženje, ne glede na to, v čigavo korist (bivših solastnikov) so bila izločena. V vrednost stanovanjskih in poslovnih prostorov v denacionalizirani zgradbi so zajete vse površine skupnih delov in naprav ter (funkcionalno) zemljišče.

Izberi vse|Izvozi izbrane