<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sodba II Ips 381/2008
ECLI:SI:VSRS:2009:II.IPS.381.2008

Evidenčna številka:VS0012137
Datum odločbe:10.09.2009
Opravilna številka II.stopnje:VSM I Cp 2121/2006
Področje:STVARNO PRAVO
Institut:lastninska pravica na nepremičnini - etažna lastnina - skupni prostori večstanovanjske hiše - pridobitev lastninske pravice

Jedro

Značilnost skupnih prostorov je, da za njih ne velja pravni režim posameznega ločenega dela večstanovanjske hiše in kot del stvari ne morejo postati predmet posebne lastninske pravice. Nastanek etažne lastnine ureja SPZ v določbah členov 107. do 111. Morebitni dogovori med strankama, kako bo katera prostore uporabljala, so lahko le praktične narave in ne morejo nadomestiti dogovora o nastanku izključne lastnine ali solastnine na posameznih skupnih prostorih.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti stroške odgovora na revizijo v znesku 703,52 EUR v 15 dneh, od tedaj dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku na ugotovitev solastnine pravdnih strank do ½ na nekaterih skupnih prostorih stavbe v Mariboru (parc. št. 1692, vl. št. ... k.o. ...) delno ugodilo in ugotovilo, da je podhod iz ulice, nekdanji skupni WC, terasa v prvem nadstropju ter klet v izmeri 16 m2 v solastnini pravdnih strank za vsako do 1/2, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Zavrnilo je tudi zahtevek na ugotovitev, da je dvoriščna zgradba na severni strani omenjene parcele, izvzemši enosobno stanovanje v prvem nadstropju, v izključni lasti tožnice (s posledično naložitvijo zemljiškoknjižnega dovolila za ustrezno vknjižbo lastninske pravice na tožničino ime v zemljiški knjigi).

2. Sodišče druge stopnje je odločalo o pritožbah obeh pravdnih strank. Pri tem je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in v obsegu zavrnitve tožbenega zahtevka sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Pritožbi tožene stranke pa je ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v obsodilnem delu tako spremenilo, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo in tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki povrniti njene pravdne stroške.

3. Tožeča stranka vlaga revizijo z navedbo revizijskih razlogov iz določbe 370. člena ZPP in predlaga spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku v celoti, ali pa razveljavitev sodb sodb sodišč druge in prve stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje.

4. Revizija pokaže na dejstvo, da sta pravdni stranki solastnici vsaka do ½ nepremičnine, izvzemši v naravi določen severni del, na katerem stoji dvoriščna enonadstropna stanovanjska zgradba. Ni logično, da sodišče pravdni stranki napotuje na reševanje zadeve v nepravdnem postopku, ko pa je vendar bil nepravdni postopek, ki je že začet, prekinjen prav zaradi napotitve na pravdo, da bi se ugotovilo, kaj spada in kaj ne spada v solastnino pravdnih strank. V obravnavani zadevi je namreč treba najprej razrešiti vprašanja lastništva oziroma solastništva nepremičnine. Gre – v smislu 118. člena Zakona o nepravdnem postopku – za spor med strankama o predmetu delitve. Sporno nepremičnino bosta pravdni stranki v nepravdnem postopku bodisi razdružili v skladu s solastninskimi deleži, ali pa z ustanovitvijo etažne lastnine, vendar šele, kolikor bo pred tem ugotovljena solastninska pravica, ki je sedaj med pravdnima strankama sporna. Revizija v tem obsegu izpodbijani sodbi očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek sodne odločbe sodišča druge stopnje v nasprotju z razlogi sodbe. Ob dejstvu, da sta pravdni stranki edini lastnici nepremičnine, sta kot takšni tudi idealni lastnici skupnih prostorov.

5. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Zemljiškoknjižni podatki glede sporne nepremičnine dokazujejo solastnino pravdnih strank na njej za vsako do 1/2. Vendar pa je tožeča stranka, ki je predlagala razdružitev solastnine v nepravdnem postopku, bila napotena na pravdo zaradi ugotovitve, da je lastnica stanovanjske zgradbe na dvorišču, razen enosobnega stanovanja v prvem nadstropju in ugotovitve, da v solastnino spada celotno pritličje, torej podhod iz ulice, WC, pralnica in sušilnica, v prvem nadstropju pa hodnik, terasa, soba na jugovzhodnem vogalu hiše, nekdanji skupni WC ter še klet in podstrešje.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v lasti tožene stranke celotna dvoriščna zgradba, sporna soba na jugovzhodu, prodana S. B., prostor na desni strani stopnic, podstrešje, WC v pritličju in WC v prvem nadstropju, ki sta bila prodana 18.10.1954, stopnišče v pritličju in stopnišče v prvem nadstropju, hodnik ter del kleti, ki je bila prodana z omenjeno pogodbo. Zato je v solasti pravdnih strank z enakimi deleži ostala le še terasa v prvem nadstropju ter podhod iz ulice, sušilnica in pralnica ter nekdanji skupni WC. Navedeni prostori namreč z nobeno od vpogledanih kupnih pogodb niso bili prodani pravni prednici tožene stranke.

9. Sodišče druge stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo v preostalem delu na podlagi drugačne materialnopravne presoje. Po stališču izpodbijane sodbe pravna narava spornega razmerja napotuje na uporabo pravil o etažni lastnini z upoštevanjem vseh posebnosti etažne lastnine s posebnim solastninskim odnosom na skupnih delih in napravah. Gre za stopnišča, hodnike, podstrešja, pralnice, sušilnice, skupne kleti, zaklonišča, kolesarnice, delavnice za hišnika, prostore za odlaganje smeti in druge prostore, ki služijo večstanovanjski hiši. Značilnost skupnih prostorov je, da za njih ne velja pravni režim posameznega ločenega dela večstanovanjske hiše in kot del stvari ne morejo postati predmet posebne lastninske pravice. Nastanek etažne lastnine ureja Stvarnopravni zakonik (SPZ) v določbah členov 107. do 111. Morebitni dogovori med strankama, kako bo katera prostore uporabljala, so lahko le praktične narave in ne morejo nadomestiti dogovora o nastanku izključne lastnine ali solastnine na posameznih skupnih prostorih.

10. Pri tem je sodišče druge stopnje upoštevalo dejanske ugotovitve, ki se nanašajo na predhodni pravni režim sporne nepremičnine. Prvotno sta bili njeni solastnici vsaka do ½ pravni prednici pravdnih strank, zaradi nacionalizacije, izvedene z odločbo z dne 12.11.1959, pa je bila na njej vknjižena družbena lastnina z zaznambo, da je iz nacionalizacije kot posamezen del stavbe izvzeto eno dvosobno stanovanje ter eno stanovanje v dvoriščni zgradbi na severni strani. Po izvedenem denacionalizacijskem postopku je nato na sporni nepremičnini prišlo do vknjižbe lastninske pravice (preko pravnih prednic strank) na pravdni stranki za vsako do 1/2.

11. Navedene dejanske ugotovitve so sodišču druge stopnje najprej omogočile pravilno pravno sklepanje, da so pravni predniki pravdnih strank mogli razpolagati le z iz nacionalizacije izvzetimi opisanimi stanovanji in enim lokalom na skrajni desni strani zgradbe, medtem ko je pravni promet glede preostale nacionalizirane nepremičnine ne mogel biti veljaven, kar velja tudi za morebitno priposestvovanje, ki je bilo na stvareh družbene lastnine v skladu z določbo 29. člena tedaj veljavnega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih izključeno.

12. Zavrnitev tožbenega zahtevka, po katerem naj bi tožnica bila lastnica sporne nepremičnine, je po opisani pravni razlagi, ki jo sprejema tudi revizijsko sodišče, utemeljena. Zato ni podlage za spreminjanje lastninskega stanja, ki sledi iz podatkov zemljiške knjige. Pravdni stranki sta torej solastnici vsaka do 1/2, kar se nanaša tudi na skupne prostore, naštete v tožbi. Ne glede na razloge, ki so pripeljali do prekinitve nepravdnega postopka zaradi napotitve na pravdo, tožeča stranka uveljavlja prav to, kar glede skupnih prostorov ob ugotovljenem solastninskem deležu na nepremičnini že ima.

13. Tako je mogoče v celoti pritrditi pravni razlagi, ki jo glede skupnih prostorov sprejema izpodbijana sodba. Kot del stvari ne morejo postati predmet posebne lastninske pravice. Ob razdružitvi solastnine na nepremičnini v nepravdnem postopku bosta lahko pravdni stranki sklenili dogovor, kako bo katera od njiju posamezne prostore uporabljala, ali pa se bosta dogovorili (108. in 110. SPZ) o razdelitvi solastnine na nepremičnini v etažno lastnino, če je taka delitev mogoča - z izpolnitvijo pogojev, ki jih določa prvi odstavek 108. člena SPZ.

14. Dejstvo, da je nepravdni postopek že potekal, ne kaže na v reviziji zatrjevano bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (izrek sodbe naj bi bil v nasprotju z njenimi razlogi). Napotitev na pravdo je imela za posledico prekinitev nepravdnega postopka, ki se bo – glede na izid pravde – lahko nadaljeval v nakazanih okvirjih.

15. Revizija nasprotuje tudi stroškovnemu delu izpodbijane sodbe. Ne glede na to, da v tem delu z ničemer ni obrazložena, obvelja, da ima stroškovni izrek, vsebovan v izpodbijani sodbi, naravo sklepa, ki pa ga je mogoče izpodbijati le v pogojih iz določbe 384. člena ZPP. Ker je akcesorne narave, ga v skladu z določbo prvega odstavka navedene zakonske določbe ni mogoče revizijsko izpodbijati.

16. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi 165. v zvezi s 154. členom ZPP. Tožeča stranka trpi svoje revizijske stroške sama, ker z revizijo ni uspela, toženi stranki pa mora povrniti stroške, ki jih je ta imela zaradi vloženega odgovora na revizijo. Višina teh stroškov je odmerjena v skladu z odvetniško in taksno tarifo.


Zveza:

SPZ člen 107 – 111.
Datum zadnje spremembe:
27.10.2009

Opombe:

P2RvYy02MjgyMg==