Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 573cT1kZWxvJTIwbmElMjAlQzQlOERybm8mZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmZGF0YWJhc2UlNUJJRVNQJTVEPUlFU1AmZGF0YWJhc2UlNUJWRFNTJTVEPVZEU1MmZGF0YWJhc2UlNUJVUFJTJTVEPVVQUlMmX3N1Ym1pdD1pJUM1JUExJUM0JThEaSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZvcmRlcj1kYXRlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNj
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL Sklep Cst 311/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek10.07.2019postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - oddajanje v najem - izselitev iz nepremičnine - pravnomočna sodna odločba - temeljna načela obligacijskega prava - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravicDolžnik ni pojasnil, zakaj stanovanja ne vrne upniku kot lastniku, tako kot mu to nalaga pravnomočna sodba, oziroma zakaj ga ima v posesti brez pravnega naslova že od poteka najemne pogodbe dalje, pa za to upniku ničesar ne plačuje, še tekočih stroškov ne. Prav tako ni pojasnil, kdo in zakaj se nahaja v stanovanju oziroma niti ni odgovoril na konkretne očitke upnika, da stanovanje oddaja v najem, glede na ugotovitve upnika, da v stanovanju prebiva nekdo tretji. Dolžnika zaradi vseh navedenih očitkov ni mogoče šteti kot vestnega in poštenega stečajnega dolžnika, ki mu je namenjen institut odpusta obveznosti.
VSL Sodba IV Cp 762/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek20.06.2019spor iz razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja - dodelitev v varstvo in vzgojo - otrokova korist - otrokovi stiki - določitev obsega stikov - določitev preživnine za otroka - višina preživnine - preživninske zmožnosti - otrokove potrebePri odločanju o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo ni poudarek na pozitivnih in negativnih lastnostih staršev, temveč je glavno vodilo največja otrokova korist (5.a člen ZZZDR). Izvedenka je izpostavila, da je osebnostna ocena pri očetu ugodnejša. Oče je čustveno odzivnejši, stabilen, emocionalno obvladan ter sposoben empatije in prilagajanja čustvenim stanjem sebi najbližjih oseb. Sinovim potrebam zna dati prednost pred svojimi. Pri materi pa je izvedenka izpostavila njen prevladujoč negativni kognitivni slog, nezaupljivost do ljudi, močno kritičnost, prepričanje o njihovih napakah in odsotnost preverjanja navedenega z realnostjo. Kot ugotavlja izvedenka, lahko materini izbruhi škodujejo otrokovemu doživljanju ter njegovemu učenju ustreznih strategij za sproščanje lastnih nezadovoljstev. Mati ne prepoznava ustrezno otrokovih čustvenih stanj ter njegove zrelosti. V njenem odnosu do otroka je sodna izvedenka opazila nepredvidljivo menjavanje podcenjevanja in...
VDSS Sodba Pdp 955/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.05.2019izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - razžalitev - razsodnost - alkoholiziranost - actio libera in causa - izvedensko mnenje - sodna razveza - denarno povračiloSankcija za kršitev delovne obveznosti je civilna, zato se glede odgovornosti (razsodnosti) uporabljajo določbe 136. člena OZ, ne pa določbe 29. člena KZ-1, ki sicer na podoben način opredeljuje prištevnost oziroma neprištevnost, bistveno zmanjšano prištevnost (ki izključuje krivdo) ter t. i. pravilo actio libera in causa (da je kriv storilec kaznivega dejanja, ki si je z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače sam povzročil neprištevnost, če je bila pred tem podana njegova krivda).
VSC Sklep II Cp 136/2019Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek02.04.2019ogrožanje življenja s samomorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitveGlede na to, da je izvedenka ocenila, da je samomorilno vedenje realno mogoče, pri čemer je minulo samomorilno vedenje pripisala blodnjavemu doživljanju zadržane, sodišče prve stopnje upravičeno ni verjelo zadržani, da je z grožnjami po skoku skozi okno in kasneje poškodovanjem z nožem poskušala le prestrašiti moža.
UPRS Sodba I U 1620/2017-7Upravno sodiščeUpravni oddelek02.04.2019inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - kreditni posrednik - prepoved opravljanja dejavnosti na črno - potrošniški kredit - registrirana dejavnost - implementacija direktiveImplementacija Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS glede instituta kreditnega posrednika v ZPotK-1 je ustrezna. Tožnica pri svoji argumentaciji spregleda uvodno izjavo (17) iz preambule te direktive, da bi bilo treba državam članicam še naprej pustiti možnost, da obdržijo ali uvedejo dodatne obveznosti, ki bremenijo kreditne posrednike, vključno s pogoji, pod katerimi lahko kreditni posrednik prejme pristojbino, tj. plačilo od potrošnika, ki je zahteval njegove storitve. To se odraža tudi v določilih točk (b) in (c) 21. člena direktive, ki določata pravila plačevanja kreditnemu posredniku, kolikor je takšno plačilo sploh dogovorjeno. Republika Slovenija se je pri implementaciji cit. direktive odločila izkoristiti prepuščeno svobodo urejanja in je določila, da, kolikor obstaja kakršnakoli obveznost za plačilo storitev posredovanja, jo kreditni posrednik...
UPRS Sodba III U 42/2018-16Upravno sodiščeUpravni oddelek21.03.2019dovoljenje za stalno bivanje - zakonska zveza sklenjena z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanjeNa podlagi dokazov, ki jih je izvedla toženka, je mogoče ugotoviti, da tožnice in A.A., razen formalno sklenjene zakonske zveze, zatrjevane čustvene naklonjenosti in tega, da se občasno srečujeta, ne druži pravzaprav ničesar, kar bi njuno zakonsko zvezo opredeljevalo kot življenjsko skupnost, zato je stališče toženke, da ne gre za njuno čustveno povezanost, vzajemnost in medsebojno pomoč, kar so ključni temelji pristne zakonske zveze, utemeljeno. Sodišče zato pritrjuje toženki, da je bila zakonska zveza med tožnico in A.A. sklenjena predvsem zato, da je tožnica pridobila dovoljenje za stalno prebivanje na območju RS in je v posledici odločitev, da ji tako dovoljenje preneha, utemeljena.
UPRS Sodba I U 61/2017-11Upravno sodiščeUpravni oddelek20.02.2019enotno dovoljenje za prebivanje in delo - dovoljenje za prebivanje tujca v RS - podaljšanje dovoljenja za prebivanje - domneva, da se tujec ne podreja pravnemu redu RSDovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji se tujcu ne izda že zgolj zaradi razlogov za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, kar pomeni, da niti ni potrebno, da bi dejansko prišlo do kršitev pravnega reda, ampak zadostuje že zgolj to, da obstajajo razlogi za domnevo, da bo prišlo do take kršitve.
UPRS Sodba I U 2228/2018-25Upravno sodiščeUpravni oddelek20.02.2019mednarodna zaščita - preganjanje - politično prepričanje kot razlog preganjanja - zaščita pred preganjanjem - tiralicaTisto, kar tožnik pojmuje kot preganjanje, to je kazenski postopek zoper njega, ni preganjanje iz političnih razlogov. Ni mogoče izhajati iz stališča, da je kazenski postopek zoper tožnika posledica arbitrarnega in politično pogojenega postopka. Zgolj vložena obtožnica še ne pomeni, da je bila njena vložitev vzročno posledično povezana s tožnikovim političnim delovanjem
VSL Sodba II Cp 862/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek30.01.2019procesni pobotni ugovor - v pobot uveljavljana terjatev - pogodba o delu - pravna kvalifikacija terjatve - obseg naročenih del - dogovorjena cena - izvedena dela po pogodbi - opravljena gradbena dela - ugovor zastaranja - splošni zastaralni rok - ugovor aktivne legitimacije - sodba presenečenja - neprerekana dejstvaToženec je aktivno legitimiran za uveljavljanje v pobot uveljavljano terjatev (iz naslova naročenih in opravljenih (ter neplačanih) del na tožnikovi hiši), ki tudi ni zastarala.
UPRS Sodba I U 1195/2017-54Upravno sodiščeUpravni oddelek29.01.2019dovoljenje za začasno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - apatrid - oseba brez državljanstva - pravica do zasebnega in družinskega življenja - spor polne jurisdikcijeESČP poudarja, da varovanje pravice do zasebnega in družinskega življenja ne pomeni le zaščite posameznika pred posegom oblasti v njegovo zasebno oziroma družinsko življenje, ampak vključuje tudi (pozitivno) obvezo države, da zagotavlja učinkovito varstvo posameznikovega zasebnega življenja. Kot pravi ESČP, natančna definicija pozitivnih in negativnih obveznosti države sicer ni mogoča, v obeh primerih pa mora biti zagotovljeno ravnotežje oziroma ustrezno sorazmerje med interesi posameznika in skupnosti kot celote. Uporabiti je torej treba načelo sorazmernosti. Pri tem pa je treba izhajati iz dejanskih okoliščin konkretne zadeve. Ob upoštevanju tožnikove posebne ranljivosti zaradi že navedenih izjemnih in zelo specifičnih okoliščin (tožnik je namreč oseba brez državljanstva, ki je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva RS, je brezdomec, ki si je ustvaril svoje zasebno življenje v Sloveniji, kjer po ugotovitvah sodišča živi že 40 let, in sicer od...
VSRS Sodba II Ips 189/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.01.2019povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - poškodba, utrpeljena v prometni nesreči - izgubljeni zaslužek - denarna renta - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - višina denarne odškodnine in renteO zahtevku za plačilo rente zaradi izgubljenega zaslužka na podlagi drugega odstavka 174. člena OZ se odloča na podlagi predvidevanj in ocene o normalnem teku stvari, gledano s perspektive škodnega dogodka. Ker gre za bodočo škodo od tožnika sicer ni mogoče zahtevati, da z gotovostjo dokaže, kakšen zaslužek bi ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo. Vendar mora izkazati vsaj mejni prag verjetnosti, ki presega 50%. Na to, kakšen bi bil oškodovančev zaslužek v prihodnosti, je mogoče sklepati predvsem na podlagi podatkov o njegovih zaposlitvah (prejemkih) v preteklosti.
VDSS Sodba Psp 426/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore17.01.2019institucionalno varstvo - preživninska obveznost - polnoletni otrokPolnoletni otroci so dolžni preživljati starše, če nimajo in si ne morejo pridobiti dovolj sredstev za preživljanje, razen če sami iz neupravičenih razlogov niso izpolnjevali preživninske obveznosti do otroka, kot izhaja iz 124. člena ZZZDR. Pomeni, da polnoletni otroci do katerih starši iz neupravičenih razlogov niso izpolnjevali preživninske obveznosti, niti v primeru, da starši nimajo in si tudi ne morejo pridobiti sredstev za preživljanje zanje niso dolžni plačevati storitev institucionalnega varstva. Brezposelnost enega od staršev, zaradi katere nima, oziroma ni imel niti sredstev za lastno preživljanje, sicer lahko predstavlja upravičeni razlog v smislu 124. člena ZZZDR za neizpolnjevanje preživninskih obveznosti, vendar ne v primeru, da se ne zaposli, oziroma dela le priložnostno, čeprav je za delo zmožen, da bi ga našel in tudi opravljal, prav zato, da ni treba plačevati preživninske obveznosti, in tudi sicer z otrokom nima...
VSRS Sodba IV Ips 47/2018Vrhovno sodiščeKazenski oddelek15.01.2019pravica do pravnega sredstva - zahteva za sodno varstvo - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev sodbe - presoja navedb zahteve za sodno varstvo - odločba o sankciji za prekršek - izrek opominaPravno relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo sodišče ni presodilo oziroma v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni navedlo svojih zaključkov o tem, zakaj je utemeljen izrek globe namesto opomina, navkljub zatrjevani izpolnitvi predpisane obveznosti pred izdajo odločbe oziroma sodbe o prekršku. V konkretnem primeru zato ravnanje sodišča predstavlja kršitev določbe drugega odstavka 167. člena v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena ZP-1, saj sodišče v obrazložitvi sodbe ni v celoti ocenilo bistvenih in pravno relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo, kar je po presoji Vrhovnega sodišča vplivalo na zakonitost sodbe (drugi odstavek 155. člena ZP-1) in je bila storilcu v postopku o prekršku kršena pravica do učinkovitega pravnega sredstva.
VSL Sodba IV Cp 2026/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek14.01.2019znižanje preživnine - sprememba potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca - preživninska obveznost starševTožnik je zaradi preživljanja otroka dolžan v polnosti izkoristiti svoj potencial in primarno poskrbeti za otrokove potrebe. Celoten sklop okoliščin, ki jih je izpostavilo prvo sodišče (prenos poslovnih deležev na sina in izvenzakonsko partnerko, nakazilo družbi, sporazumno prenehanje delovnega razmerja v družbi, brezplačno opravljanje funkcije direktorja v več družbah), nakazuje tožnikovo izogibanje plačevanju dogovorjenih preživninskih obveznosti.
UPRS Sodba I U 1827/2016-41Upravno sodiščeUpravni oddelek11.01.2019davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - pogoji za priznanje odbitka - vsebina računa - vsebinska pomanjkljivost - formalna pomanjkljivost - dejansko opravljene storitve - zloraba sistema DDVNi dokazano, da so zaračunane storitve dejansko opravili drugi davčni zavezanci oziroma njihovi zaposleni in s tem tudi ne, da so podatki o obsegu in vrsti opravljenih storitev na računih, ki sta jih izstavili družbi A. in B. in s tem podatki, ki jih mora obvezno vsebovati račun za uveljavljanje odbitka DDV, resnični. Pomanjkanje spremljajoče dokumentacije prav pri omenjenih družbah (in za razliko od ostalih podizvajalcev), ni naključno, oziroma bi za kaj takega moral obstajati posebej utemeljen razlog, ki ga tožeča stranka ni uspela navesti. Čim pa je podano aktivno ravnanje tožeče stranke oziroma vsaj njena vednost v tej zvezi (o tem, da se listin ne sestavlja oziroma se jih, ko so in kakršne so, zamolči ali odstrani), pa je že podana tudi vednost tožeče stranke oziroma vsaj njena obveznost, da ve, da podatki v računih niso resnični in torej da gre pri izdanih računih za zlorabo sistema DDV oziroma za davčno goljufijo. Da je bila seznanjena s poslovanjem družb...
UPRS Sodba I U 1610/2017-26Upravno sodiščeUpravni oddelek11.01.2019davek na dodano vrednost (DDV) - obnova postopka - obnovitveni razlog - novo dejstvo in nov dokazTožnik okoliščin, da obstoji obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP, ni verjetno izkazal, saj je obnova izredno pravno sredstvo, ki se ne more predlagati zaradi kršitev pravil postopka, medtem ko pa je tožnik obnovo predlagal zaradi zaslišanj prič oz. izjav prič, ki so bile dane na zaslišanjih v kazenskem postopku od dne 11. 11. 2016 dalje, kar pa ni nov dokaz, temveč bi šlo lahko za kršitev pravil dokaznega postopka, ki bi jih tožnik lahko uveljavljal v postopku z rednimi pravnimi sredstvi.
VSL Sodba IV Cp 1950/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek06.12.2018določitev višine preživnine za otroka - mobilni telefoni - porazdelitev preživninskega bremena - pridobitna sposobnost - državna štipendija - otroški dodatekSredstev socialne pomoči, ki jih rezidenčni starš in otrok prejmeta iz javnih sredstev, ni mogoče obravnavati kot del preživninskih zmožnosti starša ali otrokovih lastnih dohodkov. Pravica do socialnih prejemkov je namreč odvisna od ugotovljenega materialnega položaja upravičencev. Pri ugotavljanju tega pa se, kot sestavni del dohodka z zakonom določenih oseb upošteva tudi preživnina. Otroškega dodatka tako ni mogoče upoštevati pri odmeri preživnine, saj bo slednja upoštevana pri kasnejšem izračunu višine otroškega dodatka. Enako velja za državno štipendijo.
VSL Sodba in sklep V Cpg 606/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek05.12.2018kršitev blagovne znamke - tožba zaradi kršitve pravic - carinski zaseg blaga - znamka - mednarodna znamka - znamka evropske skupnosti - pravice iz znamke - kršitev pravic iz znamke - podobnost znaka - podobnost znakov in blaga - podobnost znaka in proizvoda - vizualna in fonetična podobnost znakov - pomenska primerjava - verjetnost zmede v javnosti - povprečni potrošnik - prodajalec - stranska intervencija - intervencijski interes - odločitev o stroških pravdnega postopka - potrebni stroški - posvet s stranko - nagrada za zbiranje in študij dodatne dokumentacije - študij spisa - samostojna storitev odvetnika - stroški intervenienta - blagovna znamka EUKršitev pravic iz znamke je podana le v primeru, če je sporni znak enak ali podoben znamki. Predmet varstva znamke je znak ali kombinacija znakov, ki ga je mogoče grafično prikazati. Obseg znamke je enopomensko določen z registracijo. Drugače je z znakom, ki je predmet primerjave z znamko. Obseg znaka ni jasno določen, temveč je treba v konkretnih primerih ugotavljati, kaj obsega. S pojmom znak se opredeljuje znak ali kombinacija znakov, s katerim domnevni kršitelj v gospodarskem prometu označuje svoje blago ali storitve. A contrario to pomeni, da kot znaka ni mogoče šteti le posamičnega elementa, iztrganega iz grafične celote, saj zgolj ta izsek ni tisto, s čimer se domnevni kršitelj predstavlja v gospodarskem prometu. Besedna zveza "povprečni potrošnik" označuje relevantno javnost, to je ciljno skupino oseb, glede katere se sklepa o verjetnosti zmede o izvoru blaga. Pri terminu povprečni potrošnik gre za pravni koncept (nadpomenko), ki loči nadaljnji dve skupini...
VDSS Sodba Pdp 276/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.12.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - povzročitev splošne nevarnostiTožnik je s podpisom prirejenega zapisnika o ogledu izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva iz prvega odstavka 259. člena KZ-1, ki določa, da se kaznuje z zaporom do treh let uradna oseba, ki v uradno listino, knjigo, ali spis vpiše lažne podatke ali ne vpiše kakšnega pomembnega podatka ali s svojim podpisom oziroma pečatom potrdi uradno listino, knjigo ali spis z lažno vsebino ali s svojim podpisom oziroma uradnim pečatom omogoči sestavo uradne listine, knjige ali spisa z lažno vsebino. Za razliko od kaznivega dejanja po prvem odstavku 257. člena KZ-1 pri kaznivem dejanju po prvem odstavku 259. člena KZ-1 ni zakonski znak kaznivega dejanja storilčev namen nekomu pridobiti nepremoženjsko korist. Tožnikov namen pridobiti nepremoženjsko korist pri presoji te kršitve ni pravno relevanten. Tožnikovo ravnanje torej predstavlja vse zakonske znake kaznivega dejanja ponareditve listine iz prvega...
VSRS Sodba XI Ips 49440/2018Vrhovno sodiščeKazenski oddelek20.11.2018relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sklep zunajobravnavnega senata - obseg preizkusa pritožbenih navedb - pomanjkljiva presoja pritožbenih navedb - pravno odločilna dejstva - vpliv na zakonitost sklepaZagovorniki navajajo, da se zunajobravnavni senat ni opredelil do pritožbenih navedb, s katerimi so izpodbijali begosumnost. Gre za navedbe, da pomeni obdolženčeva predkaznovanost zakonski zadržek za izdajo dovoljenja za prebivanje oziroma dovoljenja za delo tujcu, zato ta ne more zakonito prebivati na območju Slovenije več kot 90 dni v obdobju zadnjih 180 dni. Očitek zagovornikov o izostanku odgovora zunajobravnavnega senata sicer drži, vendar vsebina pritožbene navedbe kaže na to, da zunajobravnavni senat ni kršil določbe prvega odstavka 395. člena ZKP. Ne glede na (izostal) odgovor zunajobravnanega senata je takšna trditev zagovornikov kvečjemu pritrdila zaključku preiskovalne sodnice, da obdolženca ne vežejo nobene navezne okoliščine na Slovenijo, temveč na Bosno in Hercegovino. Pritožbena navedba se zato ni nanašala na odločilna ali pomembna dejstva, ki bi lahko izpodbila zaključek...

Izberi vse|Izvozi izbrane