Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 562cT1kZWxvJTIwbmElMjAlQzQlOERybm8mZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmZGF0YWJhc2UlNUJJRVNQJTVEPUlFU1AmZGF0YWJhc2UlNUJWRFNTJTVEPVZEU1MmZGF0YWJhc2UlNUJVUFJTJTVEPVVQUlMmX3N1Ym1pdD1pJUM1JUExJUM0JThEaSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZvcmRlcj1kYXRlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNj
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSC Sklep II Cp 136/2019Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek02.04.2019ogrožanje življenja s samomorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitveGlede na to, da je izvedenka ocenila, da je samomorilno vedenje realno mogoče, pri čemer je minulo samomorilno vedenje pripisala blodnjavemu doživljanju zadržane, sodišče prve stopnje upravičeno ni verjelo zadržani, da je z grožnjami po skoku skozi okno in kasneje poškodovanjem z nožem poskušala le prestrašiti moža.
VSL Sodba II Cp 862/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek30.01.2019procesni pobotni ugovor - v pobot uveljavljana terjatev - pogodba o delu - pravna kvalifikacija terjatve - obseg naročenih del - dogovorjena cena - izvedena dela po pogodbi - opravljena gradbena dela - ugovor zastaranja - splošni zastaralni rok - ugovor aktivne legitimacije - sodba presenečenja - neprerekana dejstvaToženec je aktivno legitimiran za uveljavljanje v pobot uveljavljano terjatev (iz naslova naročenih in opravljenih (ter neplačanih) del na tožnikovi hiši), ki tudi ni zastarala.
VSRS Sodba II Ips 189/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.01.2019povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - poškodba, utrpeljena v prometni nesreči - izgubljeni zaslužek - denarna renta - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - višina denarne odškodnine in renteO zahtevku za plačilo rente zaradi izgubljenega zaslužka na podlagi drugega odstavka 174. člena OZ se odloča na podlagi predvidevanj in ocene o normalnem teku stvari, gledano s perspektive škodnega dogodka. Ker gre za bodočo škodo od tožnika sicer ni mogoče zahtevati, da z gotovostjo dokaže, kakšen zaslužek bi ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo. Vendar mora izkazati vsaj mejni prag verjetnosti, ki presega 50%. Na to, kakšen bi bil oškodovančev zaslužek v prihodnosti, je mogoče sklepati predvsem na podlagi podatkov o njegovih zaposlitvah (prejemkih) v preteklosti.
VDSS Sodba Psp 426/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore17.01.2019institucionalno varstvo - preživninska obveznost - polnoletni otrokPolnoletni otroci so dolžni preživljati starše, če nimajo in si ne morejo pridobiti dovolj sredstev za preživljanje, razen če sami iz neupravičenih razlogov niso izpolnjevali preživninske obveznosti do otroka, kot izhaja iz 124. člena ZZZDR. Pomeni, da polnoletni otroci do katerih starši iz neupravičenih razlogov niso izpolnjevali preživninske obveznosti, niti v primeru, da starši nimajo in si tudi ne morejo pridobiti sredstev za preživljanje zanje niso dolžni plačevati storitev institucionalnega varstva. Brezposelnost enega od staršev, zaradi katere nima, oziroma ni imel niti sredstev za lastno preživljanje, sicer lahko predstavlja upravičeni razlog v smislu 124. člena ZZZDR za neizpolnjevanje preživninskih obveznosti, vendar ne v primeru, da se ne zaposli, oziroma dela le priložnostno, čeprav je za delo zmožen, da bi ga našel in tudi opravljal, prav zato, da ni treba plačevati preživninske obveznosti, in tudi sicer z otrokom nima...
VSRS Sodba IV Ips 47/2018Vrhovno sodiščeKazenski oddelek15.01.2019pravica do pravnega sredstva - zahteva za sodno varstvo - bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev sodbe - presoja navedb zahteve za sodno varstvo - odločba o sankciji za prekršek - izrek opominaPravno relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo sodišče ni presodilo oziroma v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni navedlo svojih zaključkov o tem, zakaj je utemeljen izrek globe namesto opomina, navkljub zatrjevani izpolnitvi predpisane obveznosti pred izdajo odločbe oziroma sodbe o prekršku. V konkretnem primeru zato ravnanje sodišča predstavlja kršitev določbe drugega odstavka 167. člena v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena ZP-1, saj sodišče v obrazložitvi sodbe ni v celoti ocenilo bistvenih in pravno relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo, kar je po presoji Vrhovnega sodišča vplivalo na zakonitost sodbe (drugi odstavek 155. člena ZP-1) in je bila storilcu v postopku o prekršku kršena pravica do učinkovitega pravnega sredstva.
VSL Sodba IV Cp 2026/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek14.01.2019znižanje preživnine - sprememba potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca - preživninska obveznost starševTožnik je zaradi preživljanja otroka dolžan v polnosti izkoristiti svoj potencial in primarno poskrbeti za otrokove potrebe. Celoten sklop okoliščin, ki jih je izpostavilo prvo sodišče (prenos poslovnih deležev na sina in izvenzakonsko partnerko, nakazilo družbi, sporazumno prenehanje delovnega razmerja v družbi, brezplačno opravljanje funkcije direktorja v več družbah), nakazuje tožnikovo izogibanje plačevanju dogovorjenih preživninskih obveznosti.
UPRS Sodba I U 1827/2016-41Upravno sodiščeUpravni oddelek11.01.2019davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - pogoji za priznanje odbitka - vsebina računa - vsebinska pomanjkljivost - formalna pomanjkljivost - dejansko opravljene storitve - zloraba sistema DDVNi dokazano, da so zaračunane storitve dejansko opravili drugi davčni zavezanci oziroma njihovi zaposleni in s tem tudi ne, da so podatki o obsegu in vrsti opravljenih storitev na računih, ki sta jih izstavili družbi A. in B. in s tem podatki, ki jih mora obvezno vsebovati račun za uveljavljanje odbitka DDV, resnični. Pomanjkanje spremljajoče dokumentacije prav pri omenjenih družbah (in za razliko od ostalih podizvajalcev), ni naključno, oziroma bi za kaj takega moral obstajati posebej utemeljen razlog, ki ga tožeča stranka ni uspela navesti. Čim pa je podano aktivno ravnanje tožeče stranke oziroma vsaj njena vednost v tej zvezi (o tem, da se listin ne sestavlja oziroma se jih, ko so in kakršne so, zamolči ali odstrani), pa je že podana tudi vednost tožeče stranke oziroma vsaj njena obveznost, da ve, da podatki v računih niso resnični in torej da gre pri izdanih računih za zlorabo sistema DDV oziroma za davčno goljufijo. Da je bila seznanjena s poslovanjem družb...
VSL Sodba IV Cp 1950/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek06.12.2018določitev višine preživnine za otroka - mobilni telefoni - porazdelitev preživninskega bremena - pridobitna sposobnost - državna štipendija - otroški dodatekSredstev socialne pomoči, ki jih rezidenčni starš in otrok prejmeta iz javnih sredstev, ni mogoče obravnavati kot del preživninskih zmožnosti starša ali otrokovih lastnih dohodkov. Pravica do socialnih prejemkov je namreč odvisna od ugotovljenega materialnega položaja upravičencev. Pri ugotavljanju tega pa se, kot sestavni del dohodka z zakonom določenih oseb upošteva tudi preživnina. Otroškega dodatka tako ni mogoče upoštevati pri odmeri preživnine, saj bo slednja upoštevana pri kasnejšem izračunu višine otroškega dodatka. Enako velja za državno štipendijo.
VSL Sodba in sklep V Cpg 606/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek05.12.2018kršitev blagovne znamke - tožba zaradi kršitve pravic - carinski zaseg blaga - znamka - mednarodna znamka - znamka evropske skupnosti - pravice iz znamke - kršitev pravic iz znamke - podobnost znaka - podobnost znakov in blaga - podobnost znaka in proizvoda - vizualna in fonetična podobnost znakov - pomenska primerjava - verjetnost zmede v javnosti - povprečni potrošnik - prodajalec - stranska intervencija - intervencijski interes - odločitev o stroških pravdnega postopka - potrebni stroški - posvet s stranko - nagrada za zbiranje in študij dodatne dokumentacije - študij spisa - samostojna storitev odvetnika - stroški intervenienta - blagovna znamka EUKršitev pravic iz znamke je podana le v primeru, če je sporni znak enak ali podoben znamki. Predmet varstva znamke je znak ali kombinacija znakov, ki ga je mogoče grafično prikazati. Obseg znamke je enopomensko določen z registracijo. Drugače je z znakom, ki je predmet primerjave z znamko. Obseg znaka ni jasno določen, temveč je treba v konkretnih primerih ugotavljati, kaj obsega. S pojmom znak se opredeljuje znak ali kombinacija znakov, s katerim domnevni kršitelj v gospodarskem prometu označuje svoje blago ali storitve. A contrario to pomeni, da kot znaka ni mogoče šteti le posamičnega elementa, iztrganega iz grafične celote, saj zgolj ta izsek ni tisto, s čimer se domnevni kršitelj predstavlja v gospodarskem prometu. Besedna zveza "povprečni potrošnik" označuje relevantno javnost, to je ciljno skupino oseb, glede katere se sklepa o verjetnosti zmede o izvoru blaga. Pri terminu povprečni potrošnik gre za pravni koncept (nadpomenko), ki loči nadaljnji dve skupini...
VDSS Sodba Pdp 276/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.12.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - povzročitev splošne nevarnostiTožnik je s podpisom prirejenega zapisnika o ogledu izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva iz prvega odstavka 259. člena KZ-1, ki določa, da se kaznuje z zaporom do treh let uradna oseba, ki v uradno listino, knjigo, ali spis vpiše lažne podatke ali ne vpiše kakšnega pomembnega podatka ali s svojim podpisom oziroma pečatom potrdi uradno listino, knjigo ali spis z lažno vsebino ali s svojim podpisom oziroma uradnim pečatom omogoči sestavo uradne listine, knjige ali spisa z lažno vsebino. Za razliko od kaznivega dejanja po prvem odstavku 257. člena KZ-1 pri kaznivem dejanju po prvem odstavku 259. člena KZ-1 ni zakonski znak kaznivega dejanja storilčev namen nekomu pridobiti nepremoženjsko korist. Tožnikov namen pridobiti nepremoženjsko korist pri presoji te kršitve ni pravno relevanten. Tožnikovo ravnanje torej predstavlja vse zakonske znake kaznivega dejanja ponareditve listine iz prvega...
VSRS Sodba XI Ips 49440/2018Vrhovno sodiščeKazenski oddelek20.11.2018relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sklep zunajobravnavnega senata - obseg preizkusa pritožbenih navedb - pomanjkljiva presoja pritožbenih navedb - pravno odločilna dejstva - vpliv na zakonitost sklepaZagovorniki navajajo, da se zunajobravnavni senat ni opredelil do pritožbenih navedb, s katerimi so izpodbijali begosumnost. Gre za navedbe, da pomeni obdolženčeva predkaznovanost zakonski zadržek za izdajo dovoljenja za prebivanje oziroma dovoljenja za delo tujcu, zato ta ne more zakonito prebivati na območju Slovenije več kot 90 dni v obdobju zadnjih 180 dni. Očitek zagovornikov o izostanku odgovora zunajobravnavnega senata sicer drži, vendar vsebina pritožbene navedbe kaže na to, da zunajobravnavni senat ni kršil določbe prvega odstavka 395. člena ZKP. Ne glede na (izostal) odgovor zunajobravnanega senata je takšna trditev zagovornikov kvečjemu pritrdila zaključku preiskovalne sodnice, da obdolženca ne vežejo nobene navezne okoliščine na Slovenijo, temveč na Bosno in Hercegovino. Pritožbena navedba se zato ni nanašala na odločilna ali pomembna dejstva, ki bi lahko izpodbila zaključek...
VSL Sklep II Cp 1867/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek14.11.2018stroški priče - potni stroški - cestninaUtemeljeno je sodišče prve stopnje priči priznalo tudi stroške cestnine, pravna podlaga za to je v drugem odstavku 5. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, kjer je določeno, da potni stroški obsegajo izdatke za potovanje od stalnega ali začasnega prebivališča (priča pa je zaradi opravljanja dela začasno prebivala v Črni gori) do kraja, kjer naj bo opravljeno zaslišanje in za vrnitev. Takšen izdatek za potovanje pa predstavlja tudi strošek cestnine, ki ga je tako sodišče prve stopnje priči utemeljeno priznalo.
VSM Sodba II Kp 28978/2017Višje sodišče v MariboruKazenski oddelek24.10.2018poslovna goljufija - preslepitveni namen - blokada računa - prezadolženost družbe - delo na črnoPreslepitev in preslepitveni namen sta v izpodbijani sodbi določno konkretizirana in opis vsebuje vsa odločilna dejstva, tako da je obdolženki tudi omogočil učinkovito obrambo, sodišču pa pravilno pravno vrednotenje obdolženkinega ravnanja in sklepanje o obstoju ali neobstoju kaznivega dejanja. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da gre le za civilno pravno razmerje, ki nima zakonskih znakov obdolženki očitanega kaznivega dejanja in da je oškodovanec kazenski postopek izkoristil zgolj za to, da bi mimo izvršilnega postopka prišel do poplačila domnevnega dolga.
VSRS Sodba II Ips 103/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek18.10.2018bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazno breme - procesno trditveno in dokazno breme - materialno trditveno in dokazno breme - skupno premoženje zakoncev - odgovornost za obveznosti, ki obremenjujejo skupno premoženjeMaterialnopravno trditveno in dokazno breme je treba ločiti od procesnega. Prvo je statično in utemeljeno na materialnem pravu, drugo pa je dinamično in temelji na procesnih zahtevah iz 8. in 212. člena ZPP. Materialnopravno breme, da naj bi bilo za plačilo vtoževane obveznosti zavezana tudi toženka, ker naj bi bilo posojilo dano oziroma porabljeno za potrebe zakoncev oziroma njune družine ter/ali skupnega premoženja, je bilo kot aktivno legitimirani pravdni stranki - na tožniku. Na njem je bilo tudi procesno na podlagi obeh navedenih določb ZPP. S tožbenimi trditvami je sicer preložil nasprotno – procesno trditveno in dokazno breme tudi na toženko. Ta pa je navedla pravno pomembne trditve. Po določbi drugega odstavka 56. člena ZZZDR odgovarjata zakonca s skupnim in posebnim premoženjem nerazdelno za tiste obveznosti, ki po splošnih predpisih obremenjujejo oba zakonca, za obveznosti,...
VSRS Sodba I Ips 13547/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek11.10.2018kršitev kazenskega zakona - kršitev temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki - odločba o kazenski sankciji - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - bruto ali neto znesekV takšnem opisu kaznivega dejanja so v skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča vsebovani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1. Vrhovno sodišče je že v sodbi I Kp 30816/2012 z dne 14. 3. 2014 presodilo, da s tem, ko v izreku sodbe ni navedenih zneskov neplačanih prispevkov, ni podana kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, niti kršitev materialnega zakona. Kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1 namreč ni kaznivo dejanje zoper premoženje, temveč so z njim varovane temeljne pravice delavcev, med katere spada tudi plačilo z zakonom predpisanih prispevkov za socialno varnost. V sodbah I Kp 61453/2011 z dne 11. 12. 2015 in I Ips 32471/2011 z dne 24. 11. 2016 je Vrhovno sodišče presodilo, da ima delavec pravico do plačila za opravljeno delo, kar pomeni, do vsega, kar mu po zakonu pripada, torej plače z vsemi...
VSK Sodba II Kp 15252/2013Višje sodišče v KopruKazenski oddelek11.10.2018kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - pravica do obrambe - pristranskost izvedenca - kaznivo dejanje pranja denarjaPritožbena izvajanja, kolikor poudarjajo nedopustnost takega poslovanja, niso pomembne, saj je nezakonitost poslovanja, kot rečeno, ugotovilo že sodišče prve stopnje. Tudi, če bi obtoženčevo poslovanje v ožjem pomenu ustrezalo definiciji zlorabe položaja, pa mora biti za obstoj kaznivega dejanja izpolnjen še drugi pogoj, to je, da je nezakonito poslovanje obtoženca kot direktorja družbe bilo motivirano z namenom pridobitve velike premoženjske koristi. To pa je tudi osnovni problem v obravnavani pritožbeni zadevi.
VSL Sodba in sklep IV Cp 1848/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek03.10.2018preživninska obveznost staršev - preživnina - preživljanje polnoletnega otroka - polnoletni invalidni otrok - preživninske zmožnosti staršev - preživninske potrebe upravičenca - stroški preživljanja počitnic - popravni sklepČe bi tožnik odpeljal toženko na izlete in na počitnikovanje, bi strošek izletov in preživljanja počitnic odpadel, ker ne bi bil več del preživninskih potreb toženke. Enako velja za stroške goriva in za vzdrževanje vozila. Tudi ti mesečni stroški bi odpadli, če bi toženec izvajal prevoze, ker pa s toženko nima stikov, mora navedeni del stroškov kriti v okviru preživninske obveznosti.
VSRS Sodba IV Ips 15/2018Vrhovno sodiščeKazenski oddelek18.09.2018relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - seznanitev z očitanim prekrškom in dokazi - možnost izjave o predlogu za pripor - navajanje novih dejstev in dokazov - trditveno dokazna prekluzija - načelo materialne resnice - načelo enakosti orožijNamen prekluzije, ki je v hitrem postopku o prekršku uzakonjena v drugem odstavku 55. člena ZP-1, je (enako kot v kateremkoli drugem postopku) pospešitev, koncentracija in racionalizacija postopka ter zagotovitev pravice procesnega udeleženca do odločanja v razumnem roku. V hitrem postopku o prekršku je razmerje enakosti med strankama toliko bolj občutljivo in problematično, saj prekrškovni organ sam sproži postopek o prekršku, ki ga praviloma tudi sam ugotovi pri svojem delu (nastopa v funkciji pregona), hkrati pa postane sodnik v lastni zadevi. Zato je še toliko bolj pomembno, da je storilec prekrška pred odločitvijo prekrškovnega organa seznanjen s pravnimi in dejanskimi vidiki nanj naslovljenega očitka, ter dokazi, ki bodo postali podlaga za odločitev prekrškovnega organa. Šele ob takšni (popolni) seznanitvi storilca prekrška z nanj naslovljenim očitkom, je mogoče od njega zahtevati, da že pred odločitvijo prekrškovnega organa navede vsa dejstva in dokaze...
VSRS Sodba I Up 85/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.09.2018dovoljenje za prebivanje tujca v RS - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - domneva, da se tujec ne podreja pravnemu redu RSPritožnikova ravnanja, ki pomenijo prekrške na področju cestnoprometnih predpisov in prijave začasnega prebivališča ter predstavljajo kršitev davčne in delovne zakonodaje, državo pa ovirajo pri izvajanju nadzora nad trgom delovne sile, tudi po presoji Vrhovnega sodišča predstavljala zadosten razlog za domnevo, da se pritožnik v bodoče ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije.
VSL Sklep I Cp 290/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek22.08.2018neupravičena obogatitev - verzija - vlaganja v nepremičnino tretjega - zastaranje zahtevka na povrnitev vlaganjUgotovitev, da kupec za nepremičnino ne bo pripravljen plačati več, kot je strošek gradnje nepremičnine z enako uporabnostjo, ne zadošča, saj je kupec lahko pripravljen plačati manj kot znaša ta strošek. Vrednost vlaganj je treba primerjati s tržno vrednostjo nepremičnine, ali vsaj vrednostjo nepremičnine, ugotovljeno na kakšen drug način.

Izberi vse|Izvozi izbrane