Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 561cT1kZWxvJTIwbmElMjAlQzQlOERybm8mZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmZGF0YWJhc2UlNUJJRVNQJTVEPUlFU1AmZGF0YWJhc2UlNUJWRFNTJTVEPVZEU1MmZGF0YWJhc2UlNUJVUFJTJTVEPVVQUlMmX3N1Ym1pdD1pJUM1JUExJUM0JThEaSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMA==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
sodba U 570/2008Upravno sodiščeJavne finance15.09.2010opravljanje dejavnosti – delo na črnoTožnik je opravljal dejavnost preprodaje osebnih vozil, ne da bi imel to dejavnost vpisano ali priglašeno v ustreznem registru, kar je nezakonito.
VSL sodba I Cp 1230/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek27.11.2013renta – premoženjska škoda – izgubljeni dohodek – delo na črno – davščineUveljavitev ZPDZC ne predstavlja okoliščine, ki bi zahtevala odmik od načelnega pravnega mnenja, po katerem se tudi izguba zaslužka od dela na črno šteje za pravno priznano škodo.
sodba III U 257/2009Upravno sodiščeUpravni oddelek01.07.2010ukrep tržnega inšpektorja – prepoved opravljanja dejavnosti - delo na črnoTožnik zgolj s sklicevanjem na neresničnost podatkov, navedenih v anonimni prijavi in nepravilnem datumu prijave, ne izpodbija podatkov, na katerih temelji ugotovitev, da je tožnik opravljal dejavnosti, ki se štejejo za delo na črno. Dejstev, ki izhajajo iz zapisnika tržnega inšpektorja in ki so v povezavi s podatki iz uradnih zaznamkov bistvena za ugotovitev dejanskega stanja v obravnavani zadevi, tožnik v upravnem postopku ni zanikal niti izpodbijal.
UPRS Sodba I U 1471/2016-37Upravno sodiščeUpravni oddelek07.02.2017DDV - dobava blaga - davčna osnova - preprodaja avtomobilov - delo na črnoTožnik predmetnih vozil ni kupil za svoje potrebe oziroma jih niso kupili tožnikovi sorodniki za lastne potrebe, kot to navaja tožnik in kot to izhaja iz predloženih izjav. Iz tožnikovega ravnanja tudi po presoji sodišča izhaja, da je ta vozila kupil z namenom nadaljnje prodaje s ciljem pridobiti dobiček, kar pa podleže obdavčitvi po ZDDV-1. Tožnik je v letu 2007 preprodajal 9 rabljenih osebnih vozil in s prodajo dosegel obdavčljiv dohodek, čeprav za to ni imel registrirane dejavnosti in ni bil identificiran za namene DDV. Rabljena vozila, kupljena v drugi državi članici EU, so po vstopu Republike Slovenije v EU praviloma obdavčena z DDV v državi članici nakupa, razen če vozilo kupi davčni zavezanec, identificiran za namene DDV in je vozilo obdavčeno v državi njenega sedeža. V skladu z 78. členom ZDDV-1 bi moral tožnik davčnemu organu prijaviti dejavnost, od katere bi moral obračunavati in plačevati DDV od prodajne vrednosti vozil oziroma od ustvarjene razlike...
sodba I U 1715/2009Upravno sodiščeUpravni oddelek12.05.2011inšpekcijski nadzor – delo na črno – prepoved opravljanja dejavnosti – izrek odločbeKo gre za inšpekcijski postopek, s katerim se je stranki prepovedalo opravljanje določene dejavnosti, za katere opravljanje je potrebno predhodno pridobiti dovoljenje MDDSZ, je določenost oziroma konkretizacija izreka še zlasti pomembna, saj mora zavezanec natančno vedeti, kaj se mu prepoveduje z jasno navedbo strokovnih nalog, za katere opravljanje potrebuje dovoljenje MDDSZ in za katere je bilo v inšpekcijskem postopku ugotovljeno, da jih nima.
sodba I U 137/2012Upravno sodiščeJavne finance11.04.2012delo na črno - odločba o prepovedi dela na črno - dejavnost preprodaje motornih vozilZa delo na črno se šteje tudi, če posameznik opravlja dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali priglašen, kot to določa zakon. Če se opravlja delo na črno, izda davčna inšpekcija kot prekrškovni organ odločbo, s katero prepove opravljanje takšnega dela. Z odločbo se torej prepove delo, za katerega se ugotovi, da ga je posameznik dejansko opravljal, ne da bi bil za opravljanje takšnega dela oziroma dejavnosti ustrezno priglašen ali vpisan v register.
VDSS sodba Psp 319/2010Višje delovno in socialno sodiščedelovno-socialni oddelek01.07.2010izbris iz evidence brezposelnih oseb – delo na črno – medsebojna sosedska pomočVožnje motornega vozila za podjetnika, katerega dejavnost je prevoz blaga, brez pogodbe o zaposlitvi oziroma druge ustrezne pogodbe, brez potnega naloga in brez ustrezne prevozne licence, ni mogoče šteti za medsebojno sosedsko pomoč, temveč gre za delo na črno. Toženec je tožnika zakonito izbrisal iz evidence brezposelnih oseb, potem ko je bilo med inšpekcijskim pregledom inšpektorja za delo pri podjetniku prevozniku ugotovljeno, da je tožnik, sicer prijavljen v evidenco brezposelnih oseb, brez pogodbe in brez ustrezne prevozne licence vozil tovorno vozilo. S tem je namreč opravljal delo na črno.
sodba II U 337/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek06.04.2012evidenca brezposelnih oseb - izbris iz evidence brezposelnih oseb - delo na črnoPo ugotovitvi, da je tožnik delal na črno, je pristojni organ na podlagi 8. alinee prvega odstavka 129. člena ZUTD pravilno odločil, da se ga preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb.
sodba I U 56/2011Upravno sodiščeJavne finance02.06.2011inšpekcijski nadzor - delo na črno – prepoved dela na črno – prepoved opravljanja dejavnostiTožnik je v letu 2008 opravljal dejavnost preprodaje osebnih vozil, čeprav te dejavnosti nima vpisane ali priglašene v ustreznem registru, kot to določa ZPDZC. Organ prve stopnje je zato pravilno odločil na podlagi 4. odstavka 13. člena ZPDZC, ko je tožniku prepovedal opravljati dejavnost preprodaje osebnih vozil, dokler gre za delo na črno.
UPRS sodba in sklep II U 185/2015Upravno sodiščeUpravni oddelek27.05.2015inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - obrtno dovoljenje - delo na črno - prepoved opravljanja obrtne dejavnostiTožeča stranka obrtnega dovoljenja ni imela, zato ni imela vseh z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti. Navedeno pomeni, da je v skladu s prvo alineo 3. člena ZPDZC-1 delo opravljala na črno. V tem primeru pa pristojni organ izreče ukrep po prvem odstavku 19. člena ZPDZC-1.
VDSS sodba Psp 138/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore19.04.2012izbris iz evidence brezposelnih oseb - delo na črno - socialni spor - pooblaščenecdelovno in socialno sodišče v Ljubljani ima kot specializirano sodišče status okrožnega sodišča, tako da bi tožnika v socialnem sporu lahko zastopal le pooblaščenec, ki je odvetnik oziroma diplomirani pravnik, ki je opravil pravniški državni izpit.Tožnikovo delo strežbe v gostinskem lokalu (v lasti njegove žene) je inšpektorat pravilno ocenil za delo na črno. Na tej podlagi je toženka tožnika utemeljeno prenehala voditi v evidenci brezposelnih oseb.
UPRS sodba I U 1017/2015Upravno sodiščeUpravni oddelek05.10.2016inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - delo na črno - prepoved opravljanja dejavnostiNi možno trditi, da konkretna situacija ustreza zakonskemu pogoju iz 1. alineje 3. člena ZPDZC-1, kjer se šteje, da gre za delo na črno, če nek subjekt določene dejavnosti sploh nima določene v ustanovitvenem aktu, kajti tovrstno dejavnost ( oddajanje in obratovanje nepremičnin) ima tožeča stranka določeno v ustanovitvenem aktu, le da ne v prilogi k sklepu o ustanovitvi, ampak v samem sklepu. Torej ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz 3. člena ZPDZC-1.
VDS sklep Pdp 19/99Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.04.1999rok za uveljavljanje obstoja delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja - delo "na črno"Ker tožnik ni pravočasno tj. v zakonskem roku niti v razumnem roku uveljavljal priznanje obstoja delovnega razmerja pri delodajalcu, pri katerem je delal "na črno", ampak je to storil šele po 5 letih po prenehanju dela pri samostojnem podjetniku, ni pogojev za sodno varstvo in se tožba zavrže. 
VSL sklep II Cp 268/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek18.03.2015mesečna renta – delo na črno – davčne obveznosti – izrek sodbe – odbitna franšizaPri dodatnem zaslužku na črno je treba upoštevati davčne obveznosti na ta zaslužek in s tem ta zaslužek ustrezno znižati.Čeprav v izreku izpodbijane sodbe v zapisanem znesku zavarovalne vsote pri drugi toženki ni upoštevana odbitna franšiza, je višina zavarovalne vsote s podanimi podatki določljiva (10 % odbitna franšiza je izračunljiva s preprosto računsko operacijo), kar pomeni, da je ta znesek dovolj natančno opredeljen in v odločitev sodišča v tem delu ni potrebno posegati.
VDSS sodba Psp 84/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore08.06.2016denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - prenehanje pravice - delo na črno - pravnomočnost odločbePo 10. alineji 1. odstavka 65. člena ZUTD zavarovancu oz. uživalcu preneha pravica do nadomestila za brezposelnost z dnem ugotovitve organa prve stopnje, da obstaja razlog iz 8. alineje 1. odstavka 129. člena ZUTD, ki določa, da zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb, če ugotovi, da dela oziroma je delala, ali je oziroma je bila zaposlena na črno. Tožnik je bil iz evidence brezposelnih oseb brisan zaradi dela na črno, ugotovljenega s pravnomočno upravno odločbo, kar ima za posledico tudi prenehanje pravice do nadomestila za brezposelnost. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal odpravo upravnih odločb tožene stranke in priznanje pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost za sporno obdobje.
VSC Sodba PRp 80/2017Višje sodišče v CeljuOddelek za prekrške05.09.2017opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu - sklicevanje na vsebino listin - delo na črnoV konkretnem primeru torej ne gre za situacijo, ko bi storilcu PN ne bilo mogoče izdati in vročiti takoj na kraju samem, kajti v tem primeru se mu PN vroči po določbah ZP-1, hkrati s PN (iz določbe prvega odstavka člena 57 ZP-1) pa se ob tej priložnosti storilcu vroči tudi kratek opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov, če ta ni že naveden v plačilnem nalogu, kar povsem utemeljeno izpostavlja tudi pritožba. Zato je povsem dovolj, da se je prekrškovni organ v izdanem PN glede opisa dejanskega stanja skliceval na zapisnik o nadzoru nad delom na črno, katerega ugotovitve je prvo sodišče le selektivno (ne pa v vseh bistvenih delih) povzelo v izrek izpodbijane sodbe in posledično nepravilno zaključilo, da opis ni dovolj konkretiziran.
sodba II U 96/2013Upravno sodiščeUpravni oddelek22.01.2014inšpekcijski postopek - ukrep delovnega inšpektorja - delo na črno - prepoved opravljanja dela na črnoZa organizacijo delovnega procesa ter za izpolnjevanje predpisov, vezanih na poslovno dejavnost, je odgovorna tožeča stranka, ki ne sme dopuščati, da bi delo opravljale nepooblaščene osebe brez njene vednosti in nadzora.
sodba II U 494/2012Upravno sodiščeUpravni oddelek18.09.2013inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - delo na črno - prepoved opravljanja delovnega procesaKer tožnik ni izkazal, da bi z delavko sklenil pogodbo o zaposlitvi oziroma o delu, je inšpekcijski organ pravilno ocenil, da je delavka pri tožniku opravljala delo brez ustrezne pravne podlage.
sodba II U 480/2009Upravno sodiščeUpravni oddelek11.05.2011inšpekcijski ukrep - ukrep tržnega inšpektorja – delo na črno - prepoved opravljanja gostinske dejavnostiKer tožnik v Poslovnem registru Slovenije nima registrirane gostinske dejavnosti, ki jo opravlja, mu je tržni inšpektor utemeljeno izrekel ukrep prepovedi opravljanja te dejavnosti.
UPRS sodba II U 417/2013Upravno sodiščeUpravni oddelek15.10.2014inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - delo na črno - prepoved opravljanja dejavnostiPlesa in glasbe, ki ju je zaznal inšpekcijski organ ob kontrolnem pregledu v prostoru, ki ga je oddala tožeča stranka v najem, ni mogoče umestiti v okvir verske dejavnosti, za katero je registrirana tožeča stranka. Tako je izpodbijani inšpekcijski ukrep, s katerim se je tožeči stranki prepovedalo opravljanje dejavnosti oddajanja in obratovanja lastnih ali najetih nepremičnin, po presoji sodišča utemeljen.

Izberi vse|Izvozi izbrane