Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6179cT1jcGclMjAxNTAzLzIwMTQmZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmZGF0YWJhc2UlNUJJRVNQJTVEPUlFU1AmX3N1Ym1pdD1pJUM1JUExJUM0JThEaSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMA==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL sodba I Cpg 1503/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek03.02.2016zahtevek na ugotovitev obstoja izločitvene pravice – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona – gospodarska javna služba – javna cesta – določitev javnih služb – zagotavljanje javnih dobrin – lastninjenje objektov in naprav – družbena lastnina – pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanjaDoločbe o lastninjenju se lahko nanašajo le na objekte in sredstva, ki so bili v trenutku uveljavitve ZGJS v družbeni lastnini. Že jezikovna razlaga izraza lastninjenje pove, da gre za spreminjanje družbene lastnine v kakšno drugo obliko lastnine.Reševanje problematike lastninjenja zemljišč z institutom priposestvovanja bi pomenilo obid izrecnih zakonskih predpisov o načinu pridobitve lastninske pravice občin na zemljiščih, po katerih teče cesta, ki je kategorizirana kot javna cesta, in je v lasti fizičnih ali pravnih oseb zasebnega prava. Taka odločitev bi povsem izničila namen prej citiranih zakonov (v povezavi s prakso Ustavnega in Vrhovnega sodišča), da občine morajo izvesti predvidene postopke in lastninsko pravico dobiti skladno z njimi. Pripeljala bi namreč do situacije, ko bi bila njihova protiustavna neaktivnost nagrajena z neodplačno pridobitvijo lastninske pravice.
VSM Sklep I Cpg 222/2017Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek05.10.2017odškodninski zahtevek proti poslovodjem in družbenikom - družba z omejeno odgovornostjo - sklep družbenikov - procesna predpostavka za tožbo - nesklepčnost tožbe - odprava nesklepčnosti tožbe - materialno procesno vodstvo - odtujitev stvari ali terjatve, o kateri teče pravda - vstop novega upnika - relativna bistvena kršitev določb postopkaV družbi z omejeno odgovornostjo o uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodji v zvezi s povračilom škode, nastale pri poslovanju, odločajo družbeniki (8. alineja 439. člena Zakona o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD, veljavnega v času vložitve zadevne tožbe). Sklep družbenikov je glede na citirano zakonsko določilo materialnopravna predpostavka za uveljavljanje terjatve, kakršna je obravnavana, takšno pa je tudi enotno stališče sodne prakse (VSL I Cpg 898/2012, VSL II ICpg 335/2011, VSM I Cpg 410/2014, VSM I Cpg 265/2015, III Ips 30/2012 in III Ips 32/2016).
VSRS Sklep III DoR 185/2019-6Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek21.01.2020dopuščena revizija - kršitev pravil o javnem naročanju - finančni popravek - sofinanciranje iz sredstev evropske kohezijske politike - sredstva evropske kohezijske politike - nadzor nad namensko porabo sredstevRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev Višjega sodišče v Mariboru v sodbi I Cpg 305/2018, da ni pravne podlage za izrek finančnih popravkov glede na pogodbeno dogovorjeno uporabo Uredbe ES št. 1083/2006, materialno pravno pravilna.
VSM sklep I Cpg 410/2014Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek26.03.2015odškodninska odgovornost poslovodje - sklep skupščine o vložitvi tožbe - predpostavke za uveljavljanje odškodninskega zahtevka družbe proti poslovodji - enoosebna družbaV družbi z omejeno odgovornostjo o uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovanju, odločajo družbeniki (osma alineja 505. člena Zakona o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD-1). Na podlagi tretjega odstavka 523. člena ZGD-1 velja enako za eno osebno družbo z omejeno odgovornostjo. Sklep družbenika je glede na citirana zakonska določila tedaj materialnopravna predpostavka za uveljavljanje terjatve, kakršna je obravnavana, takšno pa je stališče tudi sodne prakse (VSL I Cpg 898/2012, VSL II Cpg 335/2011 in III Ips 30/2012).
VSL sodba I Cpg 109/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek04.04.2017plačilo stroškov obratovanja – smetarina – zavezanec za plačilo stroškov – pasivna legitimacija – lastnik poslovnega prostora – bremena skupne stvari – pravna narava odloka – podzakonski predpisPlačilo stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja stavbe (med katere sodi tudi plačilo smetarine) že po zakonu bremeni njene lastnike (ne glede na to, kdo je dejanski uporabnik prostora). Takšno je tudi stališče sodne prakse (prim. VSL II Cpg 85/2015, I Cpg 462/2010, II Cp 861/2011, I Cpg 165/2012). Posledično niti ni pravno odločilno, ali je tožena stranka k plačilu zavezana tudi na podlagi sprejetih odlokov Občinskega sveta Občine Piran ali ne. Odlok namreč v nobenem primeru nima narave specialnejšega predpisa, saj zakonu ni prirejen, temveč gre za podzakonski akt, ki mora biti po določilu tretjega odstavka 153. člena Ustave RS v skladu z ustavo in zakoni. Povedano drugače: z odlokom ni mogoče izključiti obveznosti, ki jih imajo pravni subjekti na podlagi zakona. Če jih, je tak odlok nezakonit.
VSL Sklep II Cpg 805/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek11.06.2020gospodarski spor majhne vrednosti - odločitev brez glavne obravnave - priglasitev stroškov v sporu majhne vednosti brez razpisanega naroka - naknadna odločitev o stroških postopka - pravnomočnost odločitve o glavni stvari - pritožba zoper odločitev o stroških postopkaTožena stranka nasprotuje stroškovni odločitvi, ki deli pravno usodo odločitev o glavni stvari, zgolj z argumentom napačnosti slednje. Ker je bila pritožba tožene stranke zoper prvostopenjsko sodbo v tej zadevi z dne 3.5.2018 že zavrnjena s sodbo pritožbenega sodišča II Cpg 853/2018 z dne 24.7.2019 in se torej uspeh glede glavne stvari ni spremenil, se argument tožene stranke izkaže kot neutemeljen.
VSM sklep I Cpg 445/2015Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek18.03.2016pobot medsebojnih terjatev - materialnopravni pobot - prepoved pobotanje - dopusten pobotSodna praksa je že zavzela stališče, da prepoved pobotanja ni absolutna (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 310/2011 in VSL II Cpg 1066/2015), temveč se stranki lahko dogovorita (sporazumeta), da je pobot tudi v primerih iz 2. točke 316. člena OZ dopusten, kadar je podano soglasje dolžnika in če to izhaja iz okoliščin primera.
VSL Sodba II Cp 1868/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek16.01.2019odgovornost države za protipravno ravnanje sodišča - protipravno ravnanje sodišča - postavitev sodnega tolmača - nagrada in stroški sodnega tolmača - manjkajoči predujem - naročilo (mandatna pogodba) - predujem za izvedbo dokazov - opustitev izvedbe dokaza - zastaranje - zastaranje odškodninske terjatve - odmera prispevka - prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - trditveno in dokazno bremeTožnikova trditev, da je bila z njegovo postavitvijo za tolmača med državo (sodiščem) in njim sklenjena mandatna pogodba, ni utemeljena, saj gre za posebno razmerje, ki nastane v pravdnem postopku in se o njem tudi odloča v tem postopku (glej stališče v zadevi VSL sklep I Cpg 242/1999 z dne 17. 2. 2000).
VSL Sodba I Cpg 684/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek30.08.2017najemna pogodba - obratovalni stroški - odtujitev po izročitvi v najem - sklep o pravdnih stroških - nagrada za narok - narok v ponovljenem postopkuVišje sodišče je že v sklepu I Cpg 708/2015 odgovorilo tožeči stranki o nepravilnosti njenega stališča, da je s sklenitvijo najemne pogodbe med tožečo stranko in lastnikom prostorov dosedanji najemnik ex lege postal tožničin podnajemnik, kar je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku pravilno upoštevalo.
VSL Sodba V Cpg 235/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.05.2019javna priobčitev avtorsko varovanih del - fonogram - nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - radijska dejavnostKonkretna višina nadomestila za predvajanje fonogramov na komercialnem radijskem programu ni določena v prvem odstavku 130. člena ZASP. Prvotno je bila določena v T 2005. Prvostopenjsko sodišče je smiselno uporabilo tarifo iz SS 2006; ta je zapisana v št. III SS 2006. Smiselno jo je lahko uporabilo zato, ker je sporazum veljal le do 31. 12. 2011. Takšna odločitev ustreza ustaljeni sodni praksi Višjega sodišča v Ljubljani, ki je obstaja od odločb VSL opr. št. V Cpg 1555/2015 in V Cpg 1509/2015 naprej (obe z dne 27. 1. 2016). Pritrdilo ji je tudi VS RS v odločbi z opr. št. III Ips 44/2018. Takšna odločitev temelji na razmisleku, da sodišče samo ne more določiti boljših meril za določitev nadomestila kot tistih, ki so nekoč že bila sporazumno dogovorjena. Pritožbeno sodišče ne vidi potrebe za spremembo takšnega stališča.
VSC sodba Cpg 94/2013Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek22.05.2013enoletni zastaralni rok - terjatve upravljavcaPritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje in večinskem stališču uveljavljenem v sodni praksi (primerjaj sodbo VSL I Cpg 1041/2010, I Cp 254/2011), da v obravnavanem primeru velja enoletni zastaralni rok tako za terjatve, ki jih upravljalci uveljavljajo iz naslova storitev upravljanja kot tudi za vse terjatve, ki jih upravljalec terja zato, ker je z dobaviteljem poravnal obveznosti etažnega lastnika oziroma njegovega najemnika.
VSL sklep II Cpg 842/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek02.12.2014predlog za izdajo dopolnilne sodbeV delu, v katerem zahtevek ni bil zavrnjen, bi z odločitvijo, ki jo predlaga tožeča stranka, višje sodišče samo odločilo o zahtevku, o katerem sodišče prve stopnje ni odločilo v izreku izpodbijane sodbe in s tem kršilo določbe ZPP o mejah preizkusa sodbe prve stopnje. Zato je predlog višjemu sodišču za izdajo dopolnilne sodbe neutemeljen.
VSL Sodba V Cpg 154/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek18.04.2019avtorski sorodna pravica - kolektivno uveljavljanje pravic - fonogram - plačilo nadomestila - tarifa - skupni sporazum - exceptio illegalis - odmera stroškov pravdnega postopka po temelju in po višiniPravica proizvajalcev fonogramov je enaka, če priobčevalec sodeluje pri pobiranju dajatev ali ne. Tudi prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo, ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen.
VSM sodba I Cpg 517/2014Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek05.03.2015upravnik – plačilo tretjimDoločba prvega odstavka 71. člena SZ-1, na katero se toženka v pritožbi ponovno sklicuje, ni kogentne narave, tako da se upravniki večstanovanjskih stavb in tretje osebe (npr. dobavitelji) v zvezi z dospelostjo terjatev tretjih oseb lahko dogovorijo drugače. Citirana zakonska določba upravniku večstanovanjske stavbe res omogoča, da lahko odkloni plačilo tretjim, če mu lastniki ne plačajo, vendar pa se lahko upravnik tej „pravni dobroti“ tudi odpove in se v pogodbah, ki jih sklepa s tretjimi, kot to velja za Dogovora o medsebojnem poslovanju, samostojno zaveže izpolniti obveznost, ki jo sicer tretjemu dolgujejo lastniki stanovanj. Seveda pa ima upravnik pravico, da plačane zneske izterja od lastnikov stanovanj (tako tudi odločba VSL I Cpg 1167/2010 z dne 4. 4. 2011). Odločba I Cpg 305/2010 z dne 15. 6. 2010, na katero se sklicuje pritožba, pa v danem primeru ni uporabljiva, saj se ne nanaša na situacijo, ko bi se...
VSM sklep I Cp 89/2016Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek21.03.2016plačilo sodne takse za napoved pritožbe - predlog za taksno oprostitev - napoved pritožbe se šteje za umaknjenoTaksna obveznost, k plačilu katere je bila tožena stranka že pozvana in na posledice njenega neplačila že opozorjena, je s (pravnomočno) zavrnitvijo predloga za taksno oprostitev ponovno „oživela“. Tudi brez ponovnega opozorila na 15. dnevni rok obveznosti plačila sodne takse in pravne posledice, do katerih pride, če taksa ni poravnana, je ob ustrezni skrbnosti, ki se od stranke pričakuje, jasno, da je takso zaradi neuspešnega poskusa, doseči taksno oprostitev, treba plačati. Plačati jo je treba v času in po pogojih, ki so bili določeni v plačilnem nalogu z dne 10. 6. 2015, pri čemer ni dvoma, da je rok za plačilo taksne obveznosti (določen v izdanem plačilnem nalogu) v obravnavni začel teči prvi dan po prejemu odločbe sodišča druge stopnje z dne 23. 11. 2015, I Cpg 417/2015, s katero je bila zavrnjena pritožba tožene stranke zoper sklep z dne 10. 9. 2015, I pg 982/2014.
VSM sodba I Cpg 418/2011Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek16.05.2012pravnomočno razsojena stvar - objektivne meje pravnomočnosti - istovetnost zahtevkaPri odločanju o ugovoru o pravnomočno razsojeni stvari je pravno relevanten pravnomočni izrek o njej ter obrazložitev pravnomočne odločbe, kolikor je to potrebno za identifikacijo vsebine odločbe oziroma identitete spora. Sodišče druge stopnje je že v obrazložitvi sklepa I Cpg 121/2011 z dne 13. 5. 2011 obrazložilo, da so za oceno, ali je tožeča stranka še upravičena terjati terjatev, ki jo je na podlagi istega dejanskega stanja terjala že v postopku Pg 38/2008, bistveni razlogi sodbe, izdane v tem postopku. Le na ta način je mogoče določiti objektivne meje pravnomočnosti odločitve sodišča v že razsojeni zadevi.
VSL sklep I Cpg 1503/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek18.12.2013umik predloga za sklic skupščine – pisna oblika – imenovanje posebnega revizorja – preveritev ustanovitvenih postopkov – pogoji za sodno imenovanje – obrazloženost zahteve – nepoštenosti – hujše kršitve zakona ali statutaZa umik predloga za sklic skupščine je potrebna pisna oblika.Če manjšinski delničar poda predlog za imenovanje posebnega revizorja, skupščina o njem mora odločati. V primeru, da je takšno odločanje preprečeno, imajo manjšinski delničarji sodno varstvo za uveljavitev te pravice. To pomeni, da uprava takšnega predloga (brez soglasja predlagateljev) ne more umakniti. Za ugoditev predlogu za (sodno) imenovanje posebnega revizorja zadostuje že zatrjevan in izkazan dvom oziroma sum (razlogi za obstoj določenega dejstva so v ravnovesju z razlogi proti), da je pri poslovanju družbe prišlo do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta. O tem, ali je do kršitev dejansko prišlo, pa ne odloča sodišče, ampak strokovnjak s posebnimi znanji - posebni revizor.
VSL sklep I Cpg 1503/2015Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek25.05.2016trditveno in dokazno breme – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev pravice do izjaveGlede na ugovorne navedbe tožene stranke bi bilo od tožeče stranke pretirano pričakovati, da bi morala v svojo trditveno podlago vključiti še podatke o površini zemljevidov. Po prepričanju višjega sodišča bi morala tožena stranka najprej konkretizirano ugovarjati, da tožeča stranka katerega izmed zemljevidov, ki so vključeni v seznam, ni izdelala, ali da ni bil takšne površine, kot je navedeno v seznamu, ipd. Tako pa seznamu kart ni ugovarjala, niti ni zatrjevala, da zaračunani znesek (za osnovna dela) ne ustreza številu in/ali površini zaračunanih zemljevidov, zaradi česar je ocena sodišča prve stopnje o prešibki trditveni podlagi tožeče stranke zmotna.
VSM sklep I Cpg 27/2015Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek05.02.2015začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – subjektivna nevarnostPo stališču sodne prakse, tudi tiste po letu 2008 (sklep VSL II Cp 2520/2013 z dne 2. 10. 2013, sklep VSL I Cp 2357/2012 z dne 19. 9. 2012, sklep VSL I Cpg 1006/2011 z dne 6. 10. 2011, sklep VSL I Cp 1946/2012 z dne 9. 7. 2012), ni dvoma, da mora upnik v postopku izdaje začasne odredbe za zavarovanja denarne terjatve zatrjevati (in izkazati) konkretno in subjektivno ravnanje dolžnika v smeri onemogočanja oziroma oteževanja uveljavitve terjatve, ki pripelje do objektivne posledice - do stanja, ko je oziroma bo izterjava ogrožena. V tem kontekstu niso (nujno) mišljena samo aktivna ravnanja dolžnika, saj (načeloma) tudi opustitve lahko vplivajo na njegov premoženjski položaj in pripeljejo do stanja, ko je oziroma bo izterjava ogrožena.
VSL sodba I Cpg 564/2012Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek12.12.2013poslovna odškodninska odgovornost – vpis spremembe lastnika v delniški knjigi družbe – solidarna odgovornost aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – odškodnina – regresna pravica pasivnih družbenikov do aktivnih družbenikov – ustavna odločba U-I-135/2000„Slabo pravdanje“ tožeče stranke v izvršilnih postopkih za odločitev o tožbenem zahtevku proti toženki ni pravno pomembno. Tedaj ostaja odločilno, da toženka ni izpolnila zaveze iz pogodbe A7, saj ni izvedla prepisa od tožeče stranke kupljenih delnic X d.d. na svoje ime. S sodbo I Cpg 458/2010 je toženki kot pasivni delničarki izbrisane družbe X d.d. pravnomočno naloženo plačilo tistih zneskov, ki jih je tožeča stranka (zaradi kršitve pogodbe s strani toženke) poravnala upnikom izbrisane družbe X d.d. Torej je določilo 4. točke izreka odločbe U-I-135/00 pravna podlaga za zahtevke toženke (kot pasivne družbenice X d.d.) proti aktivnim družbenikom te družbe, ne pa za zahtevke tožeče stranke proti le-tem. Drugačno tolmačenje 4. točke izreka te ustavne odločbe bi pripeljalo do nevzdržnega rezultata.

Izberi vse|Izvozi izbrane