Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 38cT1ib25pdGV0YSZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTElQzQlOERpJnJvd3NQZXJQYWdlPTIw
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba I Up 58/2002Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.04.2005dohodnina - dokup pokojninskega zavarovanja za čas zaključenega rednega šolanja na višji in visoki šoli - bonitetaČe prispevek za pokojninsko zavarovanje za čas zaključenega rednega šolanja na višji in visoki šoli za delavca plača delodajalec, gre za boniteto, ki se všteva v osnovo za davek od osebnih prejemkov.
Sodba in sklep VIII Ips 370/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.01.2008izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - bistveno zmanjšano plačilo za delo - boniteta - stimulacijaKer tožeča stranka ni bila upravičena do izplačila stimulacije, tudi ni prišlo do neupravičenega zmanjšanja plačila za delo in v tem delu ni dokazan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 3. alinee prvega odstavka 112. člena ZDR. Boniteta se šteje za prejemek iz delovnega razmerja, zato se lahko presoja, ali njeno neplačilo predstavlja utemeljen odpovedni razlog po 3. alinei prvega odstavka 112. člena ZDR.
Sodba X Ips 729/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.10.2009davek od dohodkov iz premoženja – boniteta – uporaba službenega vozila v privatne nameneV primeru, ko je izplačevalec dohodkov iz premoženja pravna oseba, ta dohodek za zavezanca obračuna in plača. Uporaba službenega vozila v zasebne namene je boniteta, ki se všteva v osnovo za obračun davkov od osebnih dohodkov.
VSRS sodba VIII Ips 57/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.09.2015boniteta - pokojninska osnova - prejemek iz zaposlitveKer boniteta v obliki uporabe službenega vozila ni prejemek, ki bi bil določen z zakonom ali kolektivno pogodbo, bi glede na navedeno lahko bila sestavni del plačila, če bi bilo tako določeno v pogodbi o zaposlitvi. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, tudi iz tožničine pogodbe o zaposlitvi ne izhaja, da je sporna boniteta sestavni del plačila za delo. Zato je presoja, da to ni prejemek, ki bi se moral všteti v pokojninsko osnovo, pravilna.
VSRS Sodba X Ips 219/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.09.2014stroški specializacije - dohodek iz delovnega razmerja - boniteta - prevzem dolgaDoločbo 2. točke tretjega odstavka 39. člena ZDoh-2, ki določa, da plačila delodajalca za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delojemalcev, ki je v zvezi s poslovanjem delodajalca, niso obdavčljiva boniteta, je treba razlagati tako, da zajema le plačila za tista izobraževanja, ki se izvajajo v času trajanja zaposlitve pri delodajalcu, ki plača izobraževanje.Če pa mora oseba zaradi prenehanja delovnega razmerja vrniti plačila nekdanjemu delodajalcu, hkrati pa se z novim delodajalcem dogovori, da bo ta prevzel njen dolg, gre za obdavčljivo nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo, kot določa 5. točka prvega odstavka 37. člena ZDoh-2.
Sodba X Ips 70/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek28.03.2007dohodnina - pogodba o življenjskem in nezgodnem zavarovanju - plačevanje zavarovalnih premij s strani delodajalca - boniteta - prejemek iz delovnega razmerja - pogodba o prenosu pravic iz zavarovalne pogodbePlačilo premije za zavarovanje iz naslova plačila življenjskega zavarovanja predstavlja boniteto v zvezi z delovnim razmerjem in tako vir dohodnine skladno s 6. členom ZDoh. Kasnejša pogodba o prenosu pravic iz zavarovalne pogodbe ne vpliva na davčno razmerje, ki je nastalo s sklenitvijo pogodbe in plačevanjem premij.
Sklep X Ips 793/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.05.2010obseg presoje upravnega sodišča po uradni dolžnosti – davek od osebnih prejemkov – boniteta – prostovoljno pokojninsko zavarovanje – vračilo plačanih premij – pridobitev praviceUpravno sodišče po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava in na bistvene kršitve določb Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP. Kadar so bonitete vrnjene, preden zavezanec za davek od osebnih prejemkov pridobi pravico iz naslova zavarovanja, ni podlage za obdavčitev prejemkov po ZDoh.
Sodba X Ips 1325/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.11.2009davek od dobička pravnih oseb – sklep družbenika v enoosebni družbi – vpis v knjigo sklepov – rok za predložitev davčnega obračuna – davek od osebnih prejemkov – popust pri prodaji stanovanj - bonitetaIzplačilo dobička, ki je bilo realizirano, čeprav sklep o delitvi dobička ni bil vpisan v knjigo sklepov v skladu z določbami ZGD, se upošteva pri odmeri davka od dobička pravnih oseb. Popust od ocenjene vrednosti stanovanj predstavlja za kupca obdavčljiv prejemek in spada v davčno osnovo za odmero davka od osebnih prejemkov.
Sodba X Ips 186/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.09.2009dohodnina – pogodba o življenjskem in nezgodnem zavarovanju – plačevanje zavarovalnih premij s strani delodajalca – boniteta – prejemek iz delovnega razmerja – pogodba o prenosu pravic iz zavarovalne pogodbe – oprava glavne obravnavePlačilo premije za zavarovanje iz naslova plačila življenjskega zavarovanja predstavlja boniteto v zvezi z delovnim razmerjem in tako vir dohodnine skladno s 6. členom ZDoh. Kasnejša pogodba o prenosu pravic iz zavarovalne pogodbe ne vpliva na davčno razmerje, ki je nastalo s sklenitvijo pogodbe in plačevanjem premij.
VSRS Sodba X Ips 100/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.09.2014davek od dobička pravnih oseb - dovoljenja revizija – naložbeno življenjsko zavarovanje - upravičenec po zavarovalni polici - pravna oseba kot upravičenka - plačilo premij za življenjsko zavarovanje zaposlenega - izplačilo zavarovalne vsote - kompenzacija - nezakonitost pravnega posla ne vpliva na obdavčenje - dohodnina - bonitetaOdločitev o tem, ali je nastala obveznost plačila davka od dobička pravnih oseb od izplačane zavarovalne vsote za doživetje, je odvisna od ugotovitve, kdo je bil upravičenec do izplačila zavarovalne vsote ob doživetju. Če zavarovalno pogodbo za življenjsko zavarovanje svojega zaposlenega sklene pravna oseba, ki je obenem tudi upravičenka do izplačila zavarovalne vsote, je treba izplačano zavarovalno vsoto pri obračunu davka od dobička pravnih oseb obravnavati kot obdavčljivi prihodek, plačane zavarovalne premije pa kot odhodke, ki po takrat veljavnem 12. členu ZDDPO niso bili davčno priznani. Če pa zavarovalno pogodbo za življenjsko zavarovanje svojega zaposlenega sklene pravna oseba in je upravičenec do izplačila zavarovalne vsote njen zaposleni ali njegovi družinski člani, pa je treba plačani znesek premij obravnavati kot boniteto.Z davčnega vidika je nepomembno, na kakšen način so bile terjatve poravnane. Dejstvo je, da so bile zavarovalne premije plačane,...
VSRS Sodba in sklep X Ips 42/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.05.2017vrednostni kriterij - akontacija dohodnine - službeno vozilo - boniteta - poslovna dejavnost - dohodek iz delovnega razmerja - ugovor glede dejanskega stanja - pravica do sodnega varstva - pravica do izjave v postopku - sklicevanje na tožbene navedbe - materialno procesno vodstvo v upravnem sporu - delno zavrženje revizijeZa ugotovitev bonitete uporabe osebnega vozila za privatne namene v smilsu 1. točke drugega odstavka 39. člena ZDoh-2 zadostuje, da se ugotovi uporaba službenega vozila, ki pa je zavezanec zaradi pomanjkanja vodenja ustreznih evidenc ne more utemeljiti kot uporabo v službene namene. Če dolodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo za privatne namene, se boniteta obračuna, ne glede na dejansko uporabo vozila za privatne namene oziroma za ugotovitev bonitete ni relevantno število prevoženih kilometrov.
VSRS Sodba X Ips 298/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.10.2017dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - davek od dohodkov pravnih oseb - plačnik davka - boniteta - ničnost pravnega posla - delniške opcije - navidezen pravni posel - upoštevanje odločbe Ustavnega sodišča - davčna zloraba - davčna optimizacijaPosamezni pravni posel ne more biti hkrati opredeljen kot pravno navidezen in kot posel, s katerim se neposredno doseže zaobid davčnih obveznosti. Kar pa seveda ne izključuje možnosti, da je v vrsti kompleksnih pravnih poslov in dogodkov, ki sicer skupno pomenijo zlorabo, kateri izmed posameznih poslov tudi navidezen. Navideznega pravnega posla ne gre zamenjevati s pravnimi posli, ki sicer niso navidezni, saj sta stranki njihove posledice hoteli in so posli tudi dejansko nastali, je pa njihov izključni namen pridobiti neupravičeno davčno ugodnost in preprečiti dosego cilja davčnega predpisa. Če se ugotovi takšno davčno izogibanje, se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov (četrti odstavek 74. člena ZDavP-2, enako velja tudi za zlorabo predpisov). Pravilno je upoštevana ekonomska vsebina poslov, ki je bila v izvršitvi podeljenih opcijskih upravičenj v letu 2007, saj...
VSRS Sklep X Ips 314/2013Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.04.2016dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - davek od dohodkov pravnih oseb - plačnik davka - obdavčitev realizacije delniških opcij - trenutek obdavčitve nagrajevanja z delniškimi opcijami - izvršitev delniške opcije - odsvojitev delniške opcije - obdavčitev izvršitve delniške opcije po ZDoh - boniteta - načelo zakonitosti v davčnem pravu - dopustno davčno optimiziranje - nedopustno davčno izogibanje - navidezni pravni posli - zloraba predpisov za izognitev davčni obveznosti - davčna neupoštevnost pravnega posla - vrednotenje pravnih poslov po ekonomski vsebini - ničnost pravnega posla - svoboda ustanavljanja - dopustnost omejitve svobode ustanavljanja za preprečevanje povsem umetnih konstruktov - družba brez gospodarske resničnosti - opravljanje gospodarske dejavnosti - davčna obravnava dohodkov članov nadzornega sveta - vračilo zamudnih obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka - dokazna sredstva v davčnem postopku - dokazovanje z listinami - zaslišanje prič - vnaprejšnja dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - neobrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravicZa davčno neupoštevnost odsvojitve opcijskih upravičenj nizozemski družbi v letu 2004 in obdavčitev izvršitve opcij v letu 2006 je treba ugotoviti bodisi, da je bil prenos opcijskih upravičenj na to družbo v letu 2004 navidezen, ali pa, da so opcijski upravičenci z načinom odsvojitve opcijskih upravičenj navedeni družbi v letu 2004 zlorabili predpise, ki omogočajo prenos opcijskih upravičenj ter svobodo ustanavljanja gospodarskih družb, z namenom davčnega izogibanja, zaradi česar se tak prenos opcijskih upravičenj na davčnopravnem področju ne upošteva. Če se ugotovi, da je bila družba brez gospodarske resničnosti, katere izključni cilj je bil izognitev slovenski davčni zakonodaji, in da ustanovitev te družbe ni zasledovala cilja resničnega opravljanja gospodarske dejavnosti v daljšem časovnem obdobju, temveč je bila ustanovljena zgolj z namenom prenosa delniških opcij na Nizozemsko zaradi izognitve davku ob izvršitvi...
Sodba Ur 44/94Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek23.02.1996dohodnina - bonitete, ki se vštejejo v davek od osebnih prejemkovBoniteta, ki se všteje v davek od osebnih prejemkov, tudi plačila delodajalca za "druga osebna zavarovanja". To pa so (tudi) zavarovanja, ki jih je tožeča stranka sklenila za svoje delavce in zanje plačevala premije, torej tudi zavarovanje doživetij.
Sodba X Ips 1359/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.02.2008dohodnina - osnova za odmero - odpravnina za predčasno razrešitev direktorja - uporaba službenega vozila kot bonitetaMed prejemke, ki se upoštevajo med osnovo za dohodnino, spada tudi odpravnina za predčasno prenehanje funkcije direktorja (odmena za prenos upravljalskih pravic) in boniteta za uporabo službenega avtomobila za zasebne namene.
Sodba I Up 1069/2001Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.10.2004davki in prispevki - udeležba delavcev na dobičku pravne osebe - zamudne obresti - bonitete v zvezi z uporabo službenega avta v zasebne namene - odločanje na podlagi neobveznega pravnega mnenjaZamudne obresti začnejo teči z dnem izvršljivosti odmerne odločbe. Če se med zaposlene deli del dobička pravne osebe, je to osebni prejemek v smislu 1. alinee 6. člena ZDoh. Uporaba službenega avtomobila v zasebne namene je boniteta v smislu 1. alinee 6. člena ZDoh. Da se ugotovi njena višina, je treba o tem voditi verodostojno dokumentacijo. Dokazno breme je na strani zavezanca. Upravni organ odloča na podlagi veljavnih predpisov, sodišče pa na podlagi ustave in zakona. Neobvezno pravno mnenje ministrstva ni predpis.
Sodba I Up 998/2001Vrhovno sodiščeUpravni oddelek28.02.2005davki in prispevki od osebnih prejemkov in drugih dohodkov ter davek od dobička pravnih oseb - zamudne obresti - odhodki, povezani s poslovanjem - stroški tedenske rekreacije, preventivne zdravstvene rekreacije in termalnega zdravljenja - darila delodajalca - darila tretjim - dodatno pokojninsko zavarovanje delovnih mest - nagrade poslovodnim delavcemZamudne obresti začnejo teči z dnem izvršljivosti odmerne odločbe. Odhodke, povezane s poslovanjem zavezanca, se presoja po noveliranem 12. členu ZDDPO. Stroški tedenske rekreacije, preventivne zdravstvene rekreacije in termalnega zdravljenja delavcev, ki jih plačuje delodajalec, so drug prejemek po 4. alinei 1. odstavka 15. člena ZDoh, izjeme so le v 19. členu ZDoh. Darila delodajalca so boniteta, ki se všteva v osnovo za davek od osebnih prejemkov. Darila zavezanca tretjim so drug prejemek po 4. alinei 1. odstavka 15. člena ZDoh. Plačila delodajalca po pogodbi o dodatnem pokojninskem zavarovanju delovnih mest so bonitete po 17. členu ZDoh.
VSRS Sklep II DoR 132/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.04.2019predlog za dopustitev revizije - brezplačna pravna pomoč - uspeh v pravdi - povrnitev stroškov postopka - odvetniški stroški - zavrženje predloga za dopustitev revizijePredlog za dopustitev revizije se zavrže.
Sodba U 755/95-5Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.03.1997dohodninaDokup pokojninske dobe za čas študija po 216. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je za delavca opravil njegov delodajalec, pomeni za delavca boniteto, ki se po 15. členu Zakona o dohodnini všteva v osnovo za davek od osebnih prejemkov.
Sodba III Ips 132/99Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek08.12.1999blagajniški zapisi z nakupnimi boni - ničnost pogodbe zaradi podlage - nedopustna podlagaRevizija povsem zgrešeno meni, da je "pogodba o reodkupu blagajniških zapisov Banke Slovenije v tujem denarju" z dne 19.7.1994, po kateri je tožeča stranka prodala toženi stranki 23 blagajniških zapisov Banke Slovenije, simuliran posel z nedopustno pravno podlago in zato ničen, ker bi naj na ta način tožeča stranka prišla do neupravičene provizije 194.703,10 USD (ki predstavlja temelj tožbenega zahtevka tožeče stranke). Tožena stranka spregleda, da je vendar za račun tožeče stranke za vpisanih 23 blagajniških zapisov pri Banki Slovenije v nominalni vrednosti 920.000,00 USD plačala le 631.724,90 USD zato, ker je po eni strani Banka Slovenije priznala diskont do zneska 895.764,90 USD, nato pa še popust do zneska 631.724,90 USD na račun 805 predloženih nakupnih bonov v vrednosti po 382 USD (skupaj za 264.040,00 USD).

Izberi vse|Izvozi izbrane