Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 75cT1hZ3Jhcm5lJTIwc2t1cG5vc3RpJTIwZGVkb3ZhbmplJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRCVFRiVCRiVCRGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjA=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL sklep II Cp 2160/2012Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek22.08.2012agrarne skupnosti – dedovanje – predmet dedovanja – dopustnost pritožbePredmet zapuščine so premoženjske pravice, ki so bile vrnjene. Zato je treba dedovanje izpeljati po določbi drugega odstavka 8. člena ZPVAS. Denarni znesek, v katerega se je premoženje pretvorilo kasneje, ni bil del zapuščine in to tudi ni mogel postati. Velja povsem enako, kot v običajnem zapuščinskem postopku.
VSL sklep I Cp 1849/2001Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek04.09.2002dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje - agrarne skupnosti - dedovanjeČeprav gre tudi v primeru vračanja premoženja agrarnih skupnosti za vračanje podržavljenega premoženja, ki ga sicer ureja ZDen kot splošni denacionalizacijski predpis, pa je potrebno glede dedovanja premoženja, vrnjenega na podlagi ZPVAS, na podlagi izrecne določbe drugega odstavka 8. člena tega zakona uporabiti določbo splošnega predpisa, ki ureja dedovanje, to je ZD, ki velja za pozneje najdeno premoženje (drugi odstavek 221. člena ZD), in ne na podlagi določb 80. in 83. člena ZDen, s katerimi je sicer posebej urejeno dedovanje dediče na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, ne da bi v zadevi opravilo nov zapuščinski postopek. 
VSL Sklep I Cp 1898/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek23.01.2019agrarna skupnost - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - denacionalizacija agrarne skupnosti - dedovanje premoženjskih pravic po zpvas - član agrarne skupnostiZa dedovanje premoženjskih pravic vrnjenih na podlagi 8. člena ZPVAS, se za določitev prevzemnika uporablja ZPVAS. Ker je sodišče na podlagi odločbe upravne enote ugotovilo, da je dedinja članica agrarne skupnosti, je pravilno določilo njo kot prevzemnico. Ostali dediči, pritožniki, drugih dokazov niso ponudili.
VSL sklep II Cp 474/2012Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek26.09.2012premoženje agrarne skupnosti – dedovanje – nujni delež v gotovini – uveljavljanje nujnega deleža – procesno breme – dokazno breme – načelo enakega varstva pravicStališče, da se nujni dedič svojega procesnega bremena lahko reši le tako, da omogoči dokaz z izvedencem, je napačno.
VSL sklep I Cp 3075/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek15.03.2017agrarna skupnost – premoženje agrarne skupnosti – dedovanje premoženja agrarnih skupnostih – uporaba zakona – pozneje najdeno premoženje – vračanje v naravi – določitev dediča – članstvo v agrarni skupnostiGlede na to, da so bili podani razlogi za celovito prenovo ureditve dedovanja premoženja v agrarnih skupnostih in da je ožja razlaga 48. člena ZAgrS zaradi načela enakosti pred zakonom nesprejemljiva, je treba navedeno določbo razlagati tako, da se nanaša na dedovanje premoženja v agrarni skupnosti nasploh. Zakon ni urejal položajev, v katerem nihče od dedičev ni želel postati član agrarne skupnosti. Ureditev po ZAgrS je ustreznejša z vidika ustavno zagotovljenih pravic do dedovanja in v večji meri prilagojena naravi agrarne skupnosti kot specifične, namensko vezane premoženjske skupnosti. Zakon ureja dedovanje ločeno od ostalega zapustnikovega premoženja.
VSL sklep I Cp 3267/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek25.02.2015nujni delež – nujni dedič – dedni dogovor – novo premoženje – dedna izjava – agrarna skupnost – član agrarne skupnosti – dedovanje premoženjske pravice v naravi – sosporniki – navadni sospornikiPravica do nujnega deleža je dedna pravica (27. člen ZD); nujnemu dediču gre določen del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino. Nujni dedič ima torej pravico do nujnega deleža tudi na pozneje najdenem premoženju. Če je v zapuščinskem postopku sklenjen dedni dogovor, pa se po pravnomočnosti sklepa najde novo premoženje (221. člen ZD), je glede novega premoženja treba ugotavljati voljo strank (Pravno mnenje občne seje VSS z dne 22. - 23. 11. 1982). Kot opozarja pritožba, v spisovnih podatkih (dedni dogovor na zapuščinski obravnavi dne 29. 5. 1998, vloge dedičev) ni podlage za zaključek, da bi bilo sedaj obravnavano premoženje predmet dednih izjav dedičev in dednega dogovora, na podlagi katerih je bil izdan prvi sklep o dedovanju. Sodišče prve stopnje bi zato moralo o novo najdenem premoženju obvestiti nujne dediče in jih pozvati, da v zvezi s tem premoženjem podajo dedne izjave. V skladu z 8. členom ZPVAS bi lahko nujni dediči zapustnice...
VSL sklep I Cp 3098/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek22.12.2015agrarna skupnost – vračanje premoženjskih pravic – dedovanje premoženja agrarne skupnosti – dedovanje premoženjskih pravic v naravi – dedovanje odškodnine – pozneje najdeno premoženje – vsebina sklepa o dedovanju – oporočno dedovanje – namen oporočitelja – članstvo v agrarni skupnostiPozneje najdeno premoženje tvorijo vrnjene premoženjske pravice v naravi na podlagi ZPVAS kot tudi odškodnina, ki je bila izplačana namesto vrnitve dela nepremičnin v naravi.
VSL sklep I Cp 1092/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek08.07.2015agrarna skupnost - članstvo v agrarni skupnosti - pravica do članstva v agrarni skupnosti - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - dedovanje - možnost obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopkaKer ZPVAS veže na članstvo v agrarni skupnosti pomembno premoženjsko posledico (dedovanje v naravi), mora imeti vsak od potencialnih dedičev možnost, da v sodnem postopku uveljavi to svojo pravico.
VSL sklep I Cp 780/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek10.08.2016agrarna skupnost – vračanje premoženjskih pravic – premoženje agrarne skupnosti – dedovanje premoženja agrarne skupnosti – pozneje najdeno premoženje – vračanje v naravi – članstvo v agrarni skupnosti – pritožbene novote – dopustna pritožbena novota – pogoj nekrivde – nepravočasna pritožba – upoštevanje nepravočasne pritožbeV ponovljenem sojenju se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do novih dejstev in dokazov v zvezi s članstvom dedičev v agrarni skupnosti, prav tako pa bo moralo preostale dediče seznaniti tudi z novo zakonsko ureditvijo ZAgrS, ki daje možnost dedovanja v naravi tudi dediču, ki ni član agrarne skupnosti, šele nato pa ponovno odločiti o zadevi.
VSL Sklep I Cp 1316/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek25.07.2018odpoved neuvedenemu dedovanju - odpoved neuvedenemu dedovanju denacionaliziranega premoženja - dedna izjava - dedna izjava, podana pred izdajo odločbe o denacionalizaciji - dedovanje denacionaliziranega premoženja - vrnitev premoženja članu agrarne skupnosti - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - spor o obsegu zapuščinePravno presojo učinkov dedne izjave, podane do izdaje odločbe o vrnitvi premoženja agrarne skupnosti, je treba opraviti na podlagi ZDen, ker ZPVAS in ZAgrS tega vprašanja ne urejata. Ni razumnih razlogov, da bi bili dediči, ki so se neuvedenemu dedovanju odpovedali, zgolj zaradi specifičnosti pri vračanju določene vrste premoženja v različnih pravnih položajih.
VSL sklep I Cp 1444/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek08.07.2015agrarna skupnost – člani agrarne skupnosti – dedovanje premoženjskih pravic v naravi – prenehanje članstva v agrarni skupnosti – pravila agrarne skupnosti – obvestitev občine – izplačilo nujnega dednega deleža v gotovini – pravica do udeležbe v postopku – pravica do izjave v postopku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopkaVečinska sodna praksa stoji na stališču, da se v primeru, če nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, dedovanje ne izvede po določbah ZD, ampak je v takem primeru potrebno uporabiti ZPVAS. Premoženje postane last občine, dediči pa imajo pravico do nujnega deleža v gotovini.
VSK sklep I Cp 752/2015Višje sodišče v KopruCivilni oddelek09.12.2015dedovanje naknadno najdenega premoženja – agrarna skupnost – vračanje premoženjskih pravic – premoženje agrarne skupnosti – dedovanje premoženja agrarne skupnosti – vračanje v naravi – občina – nujni delež – obveznost plačila nujnega deleža s strani občine – neenotna sodna praksaČe prejšnji člani agrarne skupnosti, njihovi dediči oziroma pravni nasledniki ne uveljavljajo vračanja lastninske pravice, ostanejo oziroma postanejo nepremičnine na območju bivše agrarne skupnosti last občine.ZPVAS pravice do izplačila nujnega deleža ne določa, zato občina utemeljeno izpodbija odločitev, da je dolžna dedinjama plačati nujni delež.
VSL Sklep II Cp 2060/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek15.05.2020dedovanje premoženja agrarne skupnosti - krog dedičev - član agrarne skupnosti - uveljavljanje nujnega deleža - nujni delež v gotovini - določitev deležev - odstop dednega deležaV obravnavani zadevi gre za t.i. prvo dedovanje premoženja v agrarni skupnosti oziroma za dedovanje po zapustnici, ki so ji bile vrnjene premoženjske pravice kot članici agrarne skupnosti Pašna skupnost X. na podlagi 8. člena ZPVAS in je bila ob vrnitvi premoženja že mrtva. Po navedenem zakonskem določilu premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo nujni delež v gotovini.
VSL sklep I Cp 1944/2011Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek15.06.2011dedovanje deleža v agrarni skupnostiPritožnica ni članica Agrarne skupnosti in kot taka ne izpolnjuje pogojev za dedovanje premoženja, ki je bilo vrnjeno zapustniku kot članu agrarne skupnosti, v naravi. Ker kot zapustnikova nečakinja ni nujna dedinja tudi nima pravice do izplačila nujnega deleža v denarju.
VSK sklep Cp 1077/2010Višje sodišče v KopruCivilni oddelek30.11.2010članstvo v agrarni skupnosti - dedovanje premoženjskih pravic po zpvasKer je namen dedovanja premoženjskih pravic po ZPVAS, da jih pridobi tisti, ki naj bi imel tudi drugo premoženje, je zmotna pritožbena trditev, da bi moral dedovati premoženjske pravice pritožnik samo zato, ker je bil član agrarne skupnosti v času smrti pok. A.K.. Pomemben je trenutek odločanja, saj naj bi pridobil premoženjsko pravico tisti od dedičev, ki jih bo dejansko koristil in mora zato tudi biti včlanjen v agrarno skupnost. Članstvo v agrarni skupnosti bi moralo odražati ta namen. Če ga ne in to zatrjuje, mora imeti pravno varstvo: to je možnost, da v sodnem postopku doseže vključitev v članstvo agrarne skupnosti.
VSL sklep I Cp 180/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.05.2015vrnitev premoženjskih pravic članom agrarnih skupnosti – pozneje najdeno premoženje – dedovanje premoženjskih pravic v naravi – članstvo v agrarni skupnosti – namen ZPVAS – zapuščina brez dedičev – izplačilo nujnega dednega deleža v gotoviniAli je treba uporabiti 8. člen ZPVAS in kdaj ostanejo premoženjske pravice last občine, je odvisno od vprašanja, ali je premoženje vrnjeno zapustniku oziroma dedičem. Občina v primeru, da mora sama prevzeti premoženjske pravice po 8. členu ZPVAS, ni dolžna dedičem izplačati nujnega deleža.
VSL sklep II Cp 2233/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek22.02.2017dedovanje premoženja v agrarnih skupnostihZakon o agrarni skupnosti ne ureja primerov dedovanja, ki so urejeni v Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic.Ker ni ugotovljeno, da je pritožnica članica agrarne skupnosti, ni podlage za zaključek, da deduje v naravi zapustnikovo premoženje, ki je vključeno v agrarno skupnost.
VSL Sklep II Cp 2612/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek14.03.2018dedovanje premoženja agrarne skupnosti - članstvo - član agrarne skupnosti - dediči - prednostni vrstni red - pravna praznina - analogija - uporaba zakona - pravilna uporaba materialnega pravaPoložaja, ko nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, ZPVAS ne ureja. Zato je podana podlaga za analogno uporabo pravil ZAgrS o določitvi prednostnega vrstnega reda med dediči istega dednega reda.
VSK sklep Cp 1146/2007Višje sodišče v KopruCivilni oddelek06.02.2008dedovanje odvzetega premoženja - agrarna skupnost - izplačilo nujnega deleža - denacionalizacijaČe imajo dediči, ki niso člani agrarne skupnosti, pravico zahtevati izplačilo nujnega deleža v gotovini, ko eden od dedičev, ki pa je član agrarne skupnosti, premoženjske pravice deduje v naravi, ne more biti položaj nujnih dedičev slabši, ko ni med njimi dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za dedovanje takšnega premoženja v naravi. 
VSK sodba I Cp 110/2014Višje sodišče v KopruCivilni oddelek08.04.2014dedovanje premoženja agrarne skupnosti - vrnitev premoženjskih pravic v obsegu kot ob podržavljenju - vrnitev pravnemu nasledniku - naknadno najdeno premoženje - izvedba dedovanja po ZD - dedovanje nepremičnin v naraviUpoštevanje, da je odškodnina premoženjska pravica, in da vsi tožniki nastopajo v svojstvu pravnih naslednikov upravičencev ter glede na dikcijo 8. člena ZPVAS ne more biti dvoma, da odškodnina predstavlja naknadno najdeno premoženje in se bo zanjo moralo izvesti dedovanje po ZD, tako kot to velja za nepremičnine. Zato tožbeni zahtevek, s katerim tožniki vtožujejo izplačilo odškodnine v svojo korist, ne more biti utemeljen.

Izberi vse|Izvozi izbrane