Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 3474cT1YJTIwSXBzJTIwODUvMjAxNCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZfc3VibWl0PWklQzUlQTFpJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjA=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep X DoR 174/2019-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek04.03.2020dopuščena revizija - postopek razlastitve - stroški odvetniškega zastopanja - ocenljiva ali neocenljiva zadeva - vrednost razlaščenih nepremičnin - nagrada odvetniku - odmera nagrade - pomembno pravno vprašanjeRevizija se dopusti glede vprašanja, ali gre v postopku razlastitve za odločanje o neocenljivi zadevi, ker vrednost spornega predmeta (tj. razlaščenih zemljišč) ne izhaja iz odločbe o razlastitvi, in je zato pri odločanju o povračilu stroškov razlastitvenemu zavezancu treba nagrado odvetnika vrednotiti po drugi alineji prve točke tarifne št. 28 Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/15, 28/18, 22/19).
VSRS Sodba X Ips 31/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.02.2020gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - občinski prostorski akti - ugotovitev skladnosti občinskih prostorskih aktov - občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) - občinski prostorski načrt (OPN) - prostorski izvedbeni akti - prostorski izvedbeni načrt - prostorski ureditveni pogoji (PUP) - prenehanje veljavnosti - razveljavitev dela PUP-a - dopuščena revizijaOkoliščina, da je PUP za mesto Maribor urejal območje prostorske planske enote St 10 S, sama po sebi ne izključuje drugačnega urejanja dela te planske enote s kasneje sprejetim (v letu 2013 tudi spremenjenim) OPPN za del PPE St 10 S in s tem tudi prenehanja veljavnosti PUP v tem delu. Revidenta namreč ne trdita, da omenjeni OPPN ne bi bil v skladu s prostorskimi sestavinami oziroma da v njih ni bilo podlage za sprejem OPPN z namenom izvedbe prostorske ureditve območja, za katerega je bilo v prostorskih sestavinah predvideno urejanje s PIN. Navedeno stališče tudi v ničemer ne posega v prenehanje veljavnosti PUP z dnem uveljavitve OPN in v postopek njihovega spreminjanja in dopolnjevanja, določena v četrtem odstavku 96. člena ZPNačrt. OPN je hierarhično višji predpis kot OPPN, saj mora biti ta skladen z OPN. Navedeno razmerje izhaja iz vsebine njunega urejanja. Iz četrtega odstavka 95. člena ZPNačrt ne izhaja, da bi moral biti na tej podlagi sprejeti OPPN v skladu s...
VSRS Sklep U 2/2020-12Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.02.2020napredovanje sodnika v višji naziv - Sodni svet - prosta presoja Sodnega sveta - hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - pogoji za hitrejše napredovanje - izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje - raven nadpovprečnosti - odločanje po prostem preudarku - kriterijiSodni svet je s stališčem, da se za napredovanje po četrtem odstavku 34.a člena ZSS zahteva sodnikova nadpovprečnost na izrazito višjem nivoju, prekoračil meje prostega preudarka. Ker je hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv na istem sodniškem mestu ena od (kasnejših) stopenj kariernega napredovanja sodnikov, tako napredovanje lahko pridobi le sodnik, ki je v svoji dotedanji sodniški karieri izpolnil pogoje za druge (predhodne) oblike napredovanja, ki jih predvideva ZSS, med drugim tudi napredovanje na položaj svetnika, ki pomeni enega izmed formalnih pogojev za napredovanje po četrtem odstavku 34.a člena ZSS. Zato zahteva Sodnega sveta, ki je izražena v (načelnem) stališču, da se pri napredovanju po četrtem odstavku 34.a člena ZSS upoštevajo rezultati sodnikovega dela skozi celotno sodniško kariero, ni niti logična niti smiselna in nasprotuje sistematiki napredovanja, kot jo vzpostavlja že zakon. Zakonodajalec je z uzakonjenjem določnih kriterijev v...
VSRS Sklep U 1/2020-8Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.02.2020napredovanje sodnika v višji naziv - Sodni svet - prosta presoja Sodnega sveta - hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - pogoji za hitrejše napredovanje - izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje - raven nadpovprečnosti - kriterijiDoločbo četrtega odstavka 34. a člena ZSS je treba razlagati na način, da je zgornja meja nadpovprečnosti določena z izpolnjevanjem pogojev za neposredno višje sodniško mesto, kar pomeni, da mora Sodni svet v postopku opraviti presojo primernosti kandidata za višji sodniški naziv z vidika vseh meril, ki jih določa 28. člen ZSS. Ovire za napredovanje v višji sodniški naziv pa nikakor ne sme pomeniti niti posebna narava dela (kot v obravnavanem primeru delo na triaži) niti delo na projektih, zlasti, če gre za dela, ki prispevajo k uspešnosti konkretnega sodišča ali celo sodstva kot celote. S takšno naravo dela se namreč v celoti uresničuje zakonodajalčev namen ureditve sistema napredovanj sodnikov. Sodni svet poudarja, da v postopkih odločanja o napredovanju v višji sodniški naziv sodnikovo nadpovprečnost pri presoji utemeljenosti napredovanja presoja z vidika dela skozi celotno sodniško kariero, kar pa ni niti logično niti ni smiselno. Starejše ocene dela...
VSRS Sklep X DoR 177/2018-7Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.11.2019pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - enotnost sodne prakse - dopuščena revizija - neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vlogeRevizija se dopusti glede vprašanja ali so glede na določbo drugega odstavka 2. člena ZNISESČP okoliščine prenosa stare devizne vloge, ki je bil izveden na podlagi predpisa BiH na poseben račun za namen posebne uporabe, pomembne za odločitev o verifikaciji stare devizne vloge, zaradi česar mora pristojni organ za njihovo ugotovitev izvesti ugotovitveni postopek.
Sodba III Ips 141/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek07.09.2010industrijska lastnina - znamka - pravice iz znamke - izrazita razlikovalnost zgodnejše znamke - varstvo znamke - tožba za prepoved uporabe znamke - firma - kolizija (konflikt) znamke in firmeBolj kot je zgodnejša znamka razlikovalna, večja je verjetnost zmede, pri čemer je vir zmede lahko izrazita razlikovalnost zgodnejše znamke, bodisi per se bodisi zaradi ugleda, ki ga uživa v javnosti, se pravi ali lastna (notranja) ali pridobljena razlikovalnost znamke (poznanost). Uspešna registracija firme ne izključuje možnosti posega v tujo znamko.
VSRS Sklep X Ips 179/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.01.2020direktna revizija - davčni rezident - rezidentski status - kriterij za ugotovitev rezidentskega statusa - središče življenjskih interesov - prenehanje zakonske zveze - stalno prebivališče - prijava stalnega bivališča - izogibanje dvojnemu obdavčevanju - predhodno vprašanje - ni pomembno pravno vprašanje - zavrženje revizijePravna vprašanja, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, in pravna vprašanja, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila, niso pomembna pravna vprašanja. Revident, ki se sklicuje na odstop od sodne prakse, mora v skladu s trditvenim in dokaznim bremenom opraviti primerjavo relevantnega pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe s stanjem v odločbah, s katerimi utemeljuje odstop od uveljavljene sodne prakse, in zatrjevano odstopanje utemeljiti, česar pa revident v obravnavani zadevi ni storil. Pri določitvi statusa (ne)rezidenta gre za rešeno predhodno vprašanje v primeru odmere dohodnine, in sicer, če je status (ne)rezidenta ugotovljen tako po ZDoh2- kot po Konvenciji med Vlado RS in Zveznim svetom Švicarske konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčevanja z zvezi z davki na dohodek in premoženje.
VSRS Sodba X Ips 27/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek05.02.2020nagrada za odvetniške storitve - višina nagrade odvetnika - znižana nagrada - brezplačna pravna pomoč - načelo enakosti - ustavnost zakonske ureditve - pomanjkljive navedbe - dopuščena revizija - zavrnitev revizijeDa bi Vrhovno sodišče lahko presodilo o tem, da se plačilo odvetnika neustavno razlikuje v tem, da se v primeru plačila odvetnikov iz sredstev proračuna zniža za polovico vrednosti po OT, za sodne izvedence, cenilce in tolmače pa ne, bi moral revident utemeljevati ter izkazati, da tako znižanje plačila odvetnika poseže v bistveno enak sistem plačil za dela sodnega izvedenca, cenilca ali tolmača na podlagi pravilnikov. To pa iz revizijskih navedb ne izhaja, niti navedeno ni samo po sebi (očitno) razvidno Vrhovnemu sodišču.
VSRS Sodba X Ips 25/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.01.2020davek na dobiček iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - dohodnina od dobička iz kapitala - ugotavljanje davčne osnove - kapital - nabavna vrednost kapitala - vrednost kapitala v času pridobitve - vrednost kapitala v času odsvojitve - naknadna vplačila - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - osnovni kapital družbe - poslovni delež v gospodarski družbi - premoženjske pravice - dopuščena revizija - ugoditev revizijiNaknadna vplačila so lastniška naložba družbenika, ki povečuje premoženje družbe in s tem tudi knjigovodsko vrednost poslovnega deleža. Velikost poslovnega deleža v smislu ZGD-1 tako ni enaka ekonomski vrednosti tega deleža, ki pa je bistvena za opredelitev dohodka davčnega zavezanca v smislu ZDoh-2.Glede na temeljne značilnosti naknadnih vplačil in načel obdavčenja z dohodnino je treba šteti, da v poslovni delež kot skupek korporacijskih pravic spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili kapitala, tako da tudi te sodijo v pojem kapitala, kot ga opredeljuje 93. člen ZDoh-2. V delež v gospodarski družbi po 2. točki 93. člena ZDoh-2 tako spadajo tudi pravice in obveznosti družbenika v zvezi z naknadnimi vplačili. Zato je treba ob pravilni razlagi zakona za namen odmere davka na kapitalski dobiček v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak...
VSRS Sklep X DoR 247/2018-6Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.12.2019dopuščena revizija - neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - poenotenje sodne prakse s strani vrhovnega sodiščaRevizija se dopusti glede vprašanja ali se stara devizna vloga, ki je bila na podlagi določb Zakona o ugotavljanju in realizaciji terjatev državljanov v postopku privatizacije (Zakona o utvrđivanju i realizaciji potraživanja građana u postupku privatizacije, Sl. novine FBiH, št. 27/97 in naslednji) prenesena na posebni privatizacijski sklad pri Agenciji za privatizacijo Federacije Bosne in Hercegovine, šteje za neizplačano staro devizno vlogo po 2. členu Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, za katero na podlagi 1. člena in drugega odstavka 5. člena istega zakona prevzema izpolnitev Republika Slovenija?
VSRS Sklep U 8/2019-12Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.01.2020napredovanje sodnika v višji naziv - Sodni svet - prosta presoja Sodnega sveta - hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv - pogoji za hitrejše napredovanje - izpolnjevanje pogojev za hitrejše napredovanje - raven nadpovprečnostiNačelno stališče sodnega sveta, ki zahteva izkaz očitne nadpovprečnosti tožnika, v okoliščinah konkretnega primera nasprotuje namenu zakonodajalca in ne more biti podlaga za utemeljitev neizpolnjevanja pogojev za hitrejše napredovanje.
Sodba X Ips 221/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.09.2012dovoljena revizija - registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost znamke - celovita presoja podobnosti znamk - verjetnost zmede na trguKljub določenim podobnostim obeh primerov, ki jih izpostavlja revidentka, pa revizijsko sodišče ocenjuje, da med njima obstajajo znatne razlike, ki pretehtajo v prid presoji, da v konkretnem primeru ni možna analogna uporaba pravnih argumentov iz sodbe SEU C-21/08 P z dne 26. 3. 2009 in Splošnega sodišča T-38/04 z dne 15. 11. 2007.
Sodba X Ips 340/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.04.2008uvrstitev blaga v carinsko tarifo - pravno ali dejansko vprašanje - pravilna uporaba materialnega prava - ugovor krajevne pristojnostiPo presoji revizijskega sodišča je dejansko stanje v obravnavani zadevi ostalo nesporno, tako v upravnem kot v sodnem postopku, saj tožnikove navedbe izpodbijajo le pravilnost uporabe prava. Dejansko stanje v obravnavanem primeru je namreč le ugotovitev lastnosti oziroma sestave blaga, čemur pa tožnik ni oporekal (niti ni predlagal kakšnih drugih dokazov o lastnostih carinjenega blaga). Z grajanjem uvrstitve blaga v določeno postavko KNCT se graja pravilnost uporabe materialnega prava.
VSRS Sodba II Ips 189/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.10.2019ugotovitev skupne lastnine - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - vlaganje v tujo nepremičnino - mansarda - nastanek nove stvari - stvarnopravni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice - dokazno breme - neupravičena pridobitev - kondikcija - objektivna sprememba tožbe - smotrnost spremembe tožbe - sklepčnost tožbe - popolnost tožbe - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zapadlost terjatveTemeljna predpostavka vsakega obogatitvenega zahtevka je prehod koristi, do katere pa v primerih, kakršen je tudi konkretni, pride šele z izgubo posesti nepremičnine prikrajšanca in pričetkom uporabe nepremičnine s strani okoriščenca. Ker je tožnik do konca glavne obravnave sporne nepremičnine še vedno uporabljal, je s tem tudi užival koristi od zatrjevanih investicij in do premika koristi v sfero lastnice nepremičnin še ni prišlo.
VSRS Sodba X Ips 52/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek31.08.2016varstvo blagovne znamke - cigarete - relativni razlog za zavrnitev registracije znamke - podobnost s prej zavarovanim znakom - verjetnost zmede v javnostiKljub upoštevani nadpovprečni pozornosti potrošnika, ob ugotovljeni podobnosti primerjanih znakov (upoštevaje njun celotni vtis) obstaja verjetnost zmede. Pritrditi gre namreč stališču Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino in sodišča prve stopnje, da bi bil tudi nadpovprečno pozoren potrošnik ob pojavu novih cigaret s prevladujočim besednim elementom „PRESTIGE“ lahko zaveden in bi zmotno menil, da gre za nov izdelek ali novo izdajo izdelka podjetja, ki daje na trg izdelke pod že obstoječo znamko „PRESTIGE“.
VSRS Sklep X Ips 225/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek30.11.2016upravni spor - nadzor nad zakonitostjo delovanja kolektivne organizacije - predložitev poslovne dokumentacije - sklep procesnega vodstva - akt, ki se ne more izpodbijati v upravnem sporu - dovoljenost revizije - zavrženje revizijeSklep, ki revidentu med postopkom nadzora nalaga predložitev poslovne dokumentacije zato, da bo pristojni organ nadzor revidentovega delovanja sploh lahko opravil, ni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
VSRS Sodba X Ips 296/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.06.2016dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - zmanjšanje davčne osnove za izhodni DDV - presežek DDV - pogoji za izplačilo - knjigovodsko poračunanje davčnega dolga z davčno terjatvijo davčnega zavezanca - prepoved pobota - stečaj davčnega zavezancaPridobitev pravice do zmanjšanja davčne osnove izhodnega DDV iz 39. člena ZDDV-1 še ne pomeni, da davčni zavezanci z njo avtomatično pridobijo tudi pravico do izplačila presežka davka, ki se lahko pojavi zaradi zmanjšanja davčne osnove. Pogoje za izplačilo presežka DDV ne ureja 39. člen ZDDV-1, temveč jih določajo druge določbe (73. člen ZDDV-1 in 97. člen ZDavP-2), iz katerih pa izhaja, da se presežek izhodnega DDV, ki nastane zaradi zmanjšanja davčne osnove, lahko davčnemu zavezancu izplača le, če je davčni zavezanec izhodni DDV, ki ga je zmanjšal, predhodno plačal, ter pod nadaljnjim pogojem, da davčni zavezanec nima zapadlega drugega davčnega dolga.
VSRS Sklep I Up 223/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.01.2020upravni spor - dovoljenost revizije - predhodna dopustitev revizije - zavrženje revizijePritožnikova revizija je nedovoljena, saj predhodno ni bila dopuščena in jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo - za njeno vložitev ni bila izpolnjena procesna predpostavka
VSRS Sodba X Ips 35/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.01.2020dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost (DDV) - popravek DDV - pogoji za popravek izstopnega DDV - zahtevek za vračilo presežka ddv - pobot terjatev davčnega organa in davčnega zavezanca - stečaj davčnega zavezanca - pobot terjatev v stečajnem postopku - prepoved pobota - odločba Ustavnega sodiščaČe se zoper revidenta v obravnavanem trenutku ne bi vodil stečajni postopek, bi davčni organ, upoštevaje četrti odstavek 73. člena ZDDV-1, lahko pobotal revidentovo terjatev do države z njegovo obveznostjo in posledično zavrnil zahtevek za vračilo davka. Po začetku stečajnega postopka pa je takšen modsebojen pobot terjatev, ki so nastale pred in tistih, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, po določbah ZFPPIPP izrecno prepovedan, zato bi morala tožena stranka pri odločitvi o revidentovem zahtevku za vračilo presežka upoštevati 264. člen ZFPPIPP. Gre za odraz pravila o sočasnem in sorazmernem poplačilu vseh upnikov v stečaju, zaradi česar je dopustnost pobota v stečaju izjema, ki mora biti v zakonu izrecno določena. Ob odsotnosti posebne ureditve, s katero bi zakonodajalec v postopkih zaradi insolventnosti drugače uredil pobot davčnih obveznosti s terjatvami iz naslova popravkov DDV, po presoji revizijskega sodišča tudi za tovrstne obveznosti velja...
VSRS Sklep X Ips 12/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.01.2020upravni spor - ponovitev dokazov, že izvedenih v upravnem postopku - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - načelo neposrednosti - enako varstvo pravic - obrazloženost sodbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - denacionalizacija - ovire za vrnitev nepremičnine v naravi - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti - kulturna dejavnost - namenska raba prostora - dopuščena revizijaDokaznega predloga ni mogoče zavrniti zgolj zato, ker je bil ta dokaz že izveden v upravnem postopku. Upravno sodišče namreč na podlagi tožbenih navedb preverja tudi pravilnost dejanskega stanja, ki ga je ugotovil upravni organ. Tega pa ne preverja le z dokazi, ki v upravnem postopku niso bili izvedeni, saj je lahko dejansko stanje nepravilno ugotovljeno tudi kadar temelji na zmotni dokazni oceni v upravnem postopku izvedenih dokazov. Če se pomanjkljivost dejanskega stanja kaže kot napačna presoja v upravnem postopku izvedenih dokazov, pa je treba zaradi načela neposrednosti na glavni obravnavi ponoviti njihovo izvedbo. Že zato zgolj dejstvo, da je bil dokaz izveden v upravnem postopku, torej tudi po drugem odstavku 51. člena ZUS-1, ni zadosten razlog za zavrnitev predloga, naj sodišče ta dokaz izvede tudi v upravnem sporu. Sodišče ne sme vrednotiti uspeha predlaganega dokaza pred njegovo izvedbo na kontradiktorni glavni obravnavi (vnaprejšnja dokazna ocena). Razlaga,...

Izberi vse|Izvozi izbrane