Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1890cT1YJTIwSXBzJTIwMTE0LzIwMTMmZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmX3N1Ym1pdD1pJUM1JUExJUM0JThEaSZvcmRlcj1kYXRlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIw
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sodba X Ips 9/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek04.12.2019član nadzornega sveta - prepoved opravljanja funkcije - nadzor Banke Slovenije - nedoločen pravni pojem - upravno pravo - razlaga nedoločnega pravnega pojma - obseg sodne kontrole - omejeno sodno varstvo - konflikt interesov - profesionalna oseba - dopuščena revizijaUprava je prva pristojna za vsebinsko opredelitev nedoločenega pravnega pojma pri odločanju o določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke (2. člen ZUP). Sodišče v upravnem sporu – drugače kot prvostopenjsko sodišče v pravdi – ni tisto, ki bi vsebino nedoločenega pravnega pojma samostojno (de novo) opredeljevalo. Njegova primarna funkcija je v nadzoru nad tem, ali ga je vsebinsko pravilno napolnil pristojni organ uprave v okviru in skladno z namenom, ki ga je upravi določil zakonodajalec. Navedeno je odraz načela delitve oblasti (3. člen Ustave). Na pomembno pravno vprašanje je treba v okoliščinah obravnavane zadeve treba odgovoriti tako, da se prepoved opravljanja funkcije člana nadzornega sveta banke na podlagi 1. točke prvega odstavka 273. člena ZBan-2 lahko izreče zgolj na podlagi okoliščine, da se član nadzornega sveta ni izločil in zapustil prostora pri glasovanju o sklepu, s katerim je nadzorni svet potrdil, da se je seznanil z dejstvi, ki...
VSRS Sodba X Ips 374/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek04.12.2019dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - izdaja računa - kumulativna izpolnjenost predpostavk za vračilo vstopnega DDV - zloraba sistema DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - zavrnitev revizijeIzdaja računa mora biti posledica resničnega in ne zgolj navideznega poslovanja z drugimi davčnimi zavezanci, v obravnavanem primeru pa transakcije, ki so bile podlaga za izdajo računov, sploh niso bile opravljene, zato je treba odbitek DDV zavrniti že iz tega razloga. Ni torej treba ugotavljati, ali je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri zlorabi sistema DDV. Za odločitev v zadevi je zato nebistvena nadaljnja presoja sodišča prve stopnje v tej smeri, torej da je revident vedel, da so transkacije, zvezi s katerimi uveljavlja odbitek vstopnega DDV, del zlorabe oziroma goljufije.
VSRS Sodba VIII Ips 76/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek03.12.2019odmera nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - vštevanje invalidnineInvalidnina se ne odšteva od odškodnine, ampak se kot ena od okoliščin primera iz 179. člena OZ upošteva pri odmeri pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Pri tem je treba izhajati tudi iz tega, da denarna odškodnina za negmotno škodo ni čista denarna terjatev, temveč predstavlja denarno satisfakcijo za pravno priznane oblike negmotne škode. Upoštevanje invalidnine oziroma koristi, ki jo je oziroma jo bo oškodovanec imel od prejemanja invalidnine, je torej le ena od okoliščin pri ugotavljanju pravične denarne odškodnine, saj ta v določeni meri (večji ali manjši) tudi kompenzira prizadetost oškodovanca. Zato ni pomembno le, kakšna in kako obsežna je ta prizadetost (torej narava in stopnja prizadetosti), temveč je lahko pomemben tudi razlog za priznanje invalidnine (torej ali je ta priznana za isto vrsto telesne okvare kot odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti).
VSRS Sklep X Ips 32/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek28.11.2019dovoljenost revizije - odobritev pravnega posla - predkupna pravica za kmetijska zemljišča - kmet mejaš - pomembno pravno vprašanje - dejansko stanje kot revizijski razlog - jasna zakonska določba - zavrženje revizijeNa podlagi vprašanj, ki niso utemeljena s pravnimi argumenti temveč se nanašajo na v postopku ugotovljeno dejansko stanje, revizije ni mogoče dopustiti.
VSRS Sklep X Ips 13/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek26.11.2019sprejem v državljanstvo - neprekinjeno bivanje v RS - dejansko življenje v RS - običajno prebivališče - središče osebnih in ekonomskih interesov - nedoločen pravni pojem - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji - dopuščena revizijaDoločbe ZVoz-1 oziroma uporaba pojma "običajno prebivališče", kot ga določba ZVoz-1, niso primerne za uporabo oziroma pomoč pri razlagi pojmov iz ZDRS. Zakona urejata materijo, ki ni primerljiva, prav tako ni potrebe po uporabi ZVoz-1 oziroma iskanju razlage pojma "dejanskega življenja" v drugih predpisih, saj Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva RS v postopku naturalizacije daje (ob upoštevanju stališč sodne prakse) zadostno podlago za razlago navedenega pojma. Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah sprejelo stališče, da na dejansko življenje kažejo poleg navzočnosti na določenem ozemlju tudi druge okoliščine, iz katerih izhaja, da določena oseba opravlja svoje bistvene življenjske aktivnosti na določenem območju, da ima torej posameznik v Republiki Sloveniji središče svojih življenjskih interesov, ki se presoja na podlagi njegovih osebnih, družinskih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da...
VSRS Sklep X DoR 188/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek20.11.2019predlog za dopustitev revizije - pravni interes - dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - zmanjšanje pozitivne davčne osnove - osebni stečaj - čas odsvojitve kapitala - zavrženje predlogaVsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih interesov, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom (še prej pa njeno dopustitev s predlogom za dopustitev revizije), mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka. Kadar predlagatelj svojega pravnega položaja, tudi če bi z (dopuščeno) revizijo uspel, ne more (več) izboljšati, pravni interes za revizijo ni podan.
VSRS Sklep X Ips 24/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.11.2019osebni podatki - banka - banka kot zavezanec za dajanje podatkov - odločanje v upravnem postopku - izvajalec javne službe - javna služba - posredovanje osebnih podatkov upniku - upravljalec osebnih podatkov - javno pooblastilo - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji - dopuščena revizijaOpravljanje bančnih storitev je sicer pravno urejena dejavnost, vendar pa je ne ZBan-2 ne drug zakon ne opredeljuje kot javno službo, niti ne ureja posebnih ali izključnih pravic za njeno izvrševanje ter drugih pravil, ki bi jo glede na navedeno uvrščali med tako regulirane dejavnosti v javnem interesu. Zato je opravljanje bančnih storitev dejavnost, ki se opravlja na trgu v okviru uresničevanja svobodne gospodarske pobude, izvajalci te dejavnosti (banke) pa niso izvajalci javnih služb. Posledično banke tudi niso zavezane odločati po upravnem postopku, torej izdajati odločb z vsemi sestavinami v skladu z ZUP. ZVOP-1 tudi sicer ne daje pravne podlage, da bi zasebnopravni subjekti (upravljavci osebnih podatkov) odločali o prošnjah oziroma zahtevah za posredovanje osebnih podatkov z upravnimi odločbami na podlagi ZUP.
VSRS Sklep X Ips 10/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.11.2019posebni primeri odprave, razveljavitve in spremembe odločbe - sredstva prejeta od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja - izplačilo priznanih sredstev - izvajanje nadzora - prepoved retroaktivne veljave predpisov - retroaktivna uporaba zakona - prava retroaktivnost - poseg v pravnomočno odločbo - ustavna odločba - dopuščena revizija - ugoditev revizijiUstava sicer dopušča odpravo oziroma spremembo pravnomočnih odločb, če primere in postopek za odločanje o takšnih posegih določa zakon (158. člen), a je v povezavi z določbo 155. člena (prepoved povratne veljave pravnih aktov) in 2. člena Ustave tudi določbo 158. člena treba razlagati tako, da so posegi v pravnomočne odločbe praviloma dopustni le, ko zakon tak poseg predvidi še pred izdajo pravnomočne odločbe. Zakon, ki poseg v pravnomočno odločbo predvidi naknadno, sam po sebi sicer še ne učinkuje za nazaj, zato za njegovo ustavnost Ustava RS ne določa tako strogih pogojev, kot jih v 155. členu določa za retroaktivne zakone. Ker pa bi taka ureditev imela učinke, podobne retroaktivnim (poseg v pridobljene pravice), je prav tako dopustna le izjemoma in le ob posebej upravičenih razlogih. Določba drugega odstavka 42. člena Zakona o kmetijstvu, kot je bila uveljavljena z novelo ZKme-1A (Uradni list RS, št. 57/2012), se ne uporablja za odločbe, ki so postale...
VSRS Sklep X DoR 91/2019-6Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.11.2019dopuščena revizija - carina - naknadna vknjižba uvoznih dajatev - pritožbeni postopek - tek zastaralnega roka - zadržanje zastaranja - revizijski postopekRevizija se dopusti glede vprašanja ali je treba tretji odstavek 221. člena CZS v zvezi z 243. in 245. členom CZS razlagati na način, da pojem "pritožbeni postopek" poleg pritožbenih postopkov, v katerih se odloča o zakonitosti odločbe carinskega organa, vključuje tudi postopek z revizijo, v katerem se odloča o zakonitosti pravnomočne sodne odločbe in v katerem se ne more izpodbijati zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
VSRS Sklep X Ips 256/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.11.2019dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek od dohodka pravnih oseb - prikrito izplačilo dobička - pravica do izjave v postopku - pravica do izvedbe dokaza - odločitev brez glavne obravnave - izvajanje dokazov izven glavne obravnave - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev odločitve o neizvedbi predlaganega dokaza - bistvena kršitev določb postopka - ugoditev revizijiObrazložitev odločitve o tem, da se glavna obravnava ne bo izvedla, je hkrati vsebinsko neločljivo povezana z zavrnitvijo vseh dokaznih predlogov, saj dokazov z namenom ugotovitve pravilnega dejanskega stanja ni mogoče izvesti izven glavne obravnave. Zavrnitev izvedbe glavne obravnave torej pomeni, da bo kot podlaga za presojo sodišča v celoti upoštevano kot pravilno tisto dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka. Iz nekaterih navedb prvostopenjskega sodišča izhaja, da je sodišče prve stopnje dejansko na seji izvajalo dokaze (z vpogledom v listine v davčnem spisu) in ocenjevalo dejstva. S tem je poseglo v revidentkino pravico do izjavljanja in enakega obravnavanja (22. člen Ustave). Na seji se namreč lahko nadzor Upravnega sodišča nad pravilnostjo dokazne ocene upravnega organa omeji izključno na preizkus procesnih kršitev v zvezi z obrazložitvijo odločbe upravnega organa (njen obstoj, razumljivost, konsistentnost, logičnost, nearbitrarnost ipd.), vsebinska...
VSRS Sklep VIII Ips 72/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek29.10.2019nadurno delo - plačilo nadur - izračunPlačilo za nadurno delo pomeni plačilo, kakršnega bi delavec v tistem obdobju prejel za delo, opravljeno v rednem delovnem času (kar v konkretnem primeru pomeni osnovno plačo, povečano vsaj za dodatek za skupno delovno dobo in dodatek za delovno uspešnost ter pogojno, ob upoštevanju stališč iz prejšnje točke obrazložitve, dodatek za stalnost), razen tega pa mu pripada še dodatek za nadurno delo, v višini 30 %, ki pa se odmerja zgolj od osnovne plače.
VSRS Sklep X Ips 4/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.10.2019gradbeno dovoljenje - odprava ali razveljavitev odločbe v obnovljenem postopku - pravni učinki - odločitev o zahtevi - sprememba gradbenega dovoljenja - ničnost gradbenega dovoljenja - odločanje brez zahtevka - pravica do pravnega sredstva - neizvršljivost odločbe - gradnja - bistvena kršitev določb postopka - ugoditev reviziji - dopuščena revizijaPravnomočnost odločitve o odpravi ali razveljavitvi prej izdane odločbe, ki jo upravni organ izda v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, ne pomeni, da je bilo s tem dokončno odločeno o revidentkini vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja na spornih zemljiščih. Res je pravni učinek razveljavitve upravne odločbe (za kar gre v obravnavanem primeru) drugačen od pravnega učinka odprave (281. člen ZUP), saj odprava odločbe učinkuje za nazaj, razveljavitev pa za naprej. Vendar gre pri tem le za usodo in materialnopravne učinke prejšnje odločbe, ti učinki pa ne pomenijo, da je bilo o zahtevi stranke odločeno. Tudi razveljavitev odločbe vrača obnovljeni postopek v fazo, ko še ni bila izdana odločba, tj. do procesnega položaja, v katerem mora pristojni upravni organ, če stranka zahteve sama ne umakne, o njej odločiti ponovno, bodisi jo zavreči ali zavrniti, bodisi ji ugoditi in razveljavljeno oziroma odpravljeno odločbo nadomestiti z novo. Ker torej razveljavitev prej...
VSRS Sklep X DoR 27/2019-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.10.2019predlog za dopustitev revizije - pravni interes - predlog za delegacijo pristojnosti - procesni sklep - sklep, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - krajevna pristojnost - Center za socialno delo (CSD) - zavrženje predloga za dopustitev revizijeVsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih interesov, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom (še prej pa njeno dopustitev s predlogom za dopustitev revizije), mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka. Kadar predlagatelj svojega pravnega položaja, tudi če bi z (dopuščeno) revizijo uspel, ne more (več) izboljšati, pravni interes za revizijo ni podan.
VSRS Sklep X Ips 333/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.10.2019dovoljenost revizije - razrešitev sodnega cenilca - pomembno pravno vprašanje ni izkazano - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse - odstop do sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan - zavrženje revizijeVprašanji ne izpostavljata kršitve Upravnega sodišča glede odločitve o uporabi (drugega odstavka) 164. člena in 190. člena ZUP ali glede pristojnosti ministra v zvezi z razlago in uporabo izvedenskih mnenj, temveč je zatrjevane kršitve mogoče razbrati zgolj iz obrazložitve revizije. Tudi sicer prvo vprašanje za odločitev v zadevi ni pomembno, saj izpodbijana sodba na teh določbah ZUP ne temelji.
VSRS Sodba X Ips 326/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.10.2019dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - zahteva za izplačilo sredstev - oddaja javnega naročila - oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi - nesprejemljiva ponudba - predhodno obvestilo - neenako obravnavanje - ustna obravnava v upravnem postopkuV postopku javnega naročanja pri oddaji javnega naročila po postopku s pogajanji po predhodni objavi je nesprejemljiva tista ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva ali ponudba katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet javnega naročila na trgu. Tretji odstavek 28. člena ZJN-2, ob načelni prepovedi neenakega obravnavanja vseh ponudnikov izrecno določa tudi konkretno obveznost naročnika, "ki mora med pogajanji vnaprej pisno napovedati zadnji krog pogajanj, razen če je število krogov napovedal v razpisni dokumentaciji ali obvestilu o naročilu ali če se pogaja le z enim kandidatom.". To pomeni, da že kršitev navedene norme pomeni kršitev zakonske obveznosti naročnika, ki je namenjena varstvu položaja ponudnikov. Zato ob pravilni razlagi navedenega člena ni mogoče zahtevati, da mora biti za ugotovitev kršitve posebej ugotovljena in presojana tudi (dejanska) neenakost kandidatov v postopku.
VSRS Sodba X Ips 182/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.10.2019dovoljena revizija zaradi pomembnega pravnega vprašanja - razrešitev izvršitelja - nosilec javnih pooblastil - obsodba za kaznivo dejanje - kaznivo dejanje ponarejanja listin - oseba vredna javnega zaupanja - upravno pravo - nedoločen pravni pojem - razlaga nedoločnega pravnega pojma - sodni nadzor - obseg sodne kontrole - disciplinski postopek zoper izvršitelja - napačna uporaba materialnega pravaČe je zakonodajalec določen pojem pustil vsebinsko odprt zato, da prepusti njegovo vsebinsko opredelitev upravi, torej da gre za nedoločen pravni pojem upravnega prava, lahko sodišče v razlago uprave poseže le, če presodi, da glede na ustaljene metode razlage prava temu pojmu take vsebine ni mogoče dati. To velja tudi za nedoločen pravni pojem "javnega zaupanja" in "nevrednosti za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja". Ugotovitev, da je izvršitelj izgubil javno zaupanje, lahko vodi do razrešitve izvršitelja le ob zakoniti uporabi razlogov, ki so v 286.a členu ZIZ izrecno določeni. Po presoji Vrhovnega sodišča je za ugotavljanje odgovornosti izvršitelja in s tem povezane izgube javnega zaupanja v primeru spornih posamičnih dejanj, izvršenih pri opravljanju službe izvršitelja (tudi ko gre za kazniva dejanja), z ZIZ predviden disciplinski postopek, ki lahko vodi tudi do razrešitve izvršitelja. V disciplinskem postopku pa je izvršitelju treba omogočiti...
VSRS Sklep I Up 59/2019Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.10.2019enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - prekršek - domneva nepodrejanja pravnemu redu - nedoločen pravni pojem - razlaga nedoločnega pravnega pojma - upravno pravo - sodni nadzor - obseg sodne presoje - načelo delitve oblasti - upoštevanje vseh okoliščin primera - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev pritožbiNe po gramatikalni, ne po teleološki razlagi nedoločenega pravnega pojma "da obstajajo razlogi za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije" ni mogoče razlagati tako, da bi omogočal ob več različnih okoliščinah, ki jih je mogoče ugotoviti ob dalj časa trajajočem bivanju tujca v Republiki Sloveniji, upoštevanje zgolj ene same okoliščine kot temelja odločitve (torej ene pravnomočne odločbe o prekršku).
VSRS Sklep II Ips 262/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek03.10.2019dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedni dogovor - ničnost - oderuška pogodba - elementi oderuštva - pravica do izjave v postopku - dejansko stanje - izvajanje dokazov - sodba presenečenja - napake volje - ničnost poravnave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sprememba dejanskega stanja brez pritožbene obravnave - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti - procesna skrbnost strankeSodišče druge stopnje je brez izvedbe glavne obravnave nedopustno poseglo v dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Ker zaradi kompleksnosti pravne problematike dedovanja po denacionalizacijskih upravičencih v povezavi z edinstvenostjo spornega dejanskega stanu v domači sodni praksi določilo iz 1058. člena OZ ni moglo tvoriti predvidljive pravne podlage za odločanje o sporu, tožnikoma ni mogoče očitati, da bi ob zadostni skrbnosti morala predvideti možnost uporabe te pravne podlage.
VSRS Sklep X DoR 75/2019-3Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.10.2019dopuščena revizija - davčni postopek - izredno pravno sredstvo - odprava odločbe po 90. členu ZDavP-2 - očitna napaka - napačno ugotovljeno dejansko stanjeRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je z uporabo izrednega pravnega sredstva iz 90. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) mogoče doseči odpravo, razveljavitev ali spremembo pravnomočne odmerne odločbe zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, ki izhaja iz tega, da davčni organ ni vpogledal in preveril podatkov v dostopnih evidencah.
VSRS Sodba X Ips 329/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.10.2019dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - zloraba davčnih predpisov - navidezni posel - davčno izogibanje - opredelitev do pravnorelevantnih navedb strank - sklicevanje na razloge tožene strankePosel ne more biti hkrati navidezen in del davčne zlorabe predpisov, saj si učinka navedenega medsebojno nasprotujeta, kar je Vrhovno sodišče že potrdilo v svoji dosedanji sodni praksi. Bistvena je namreč razlika med navideznim pravnim poslom in poslom, ki je sklenjen brez utemeljenega poslovnega namena, zgolj z namenom pridobitve davčne ugodnosti (zloraba). Pri slednjem pogodbeni stranki posel, ki je bil sklenjen, resnično želita in ga tudi izvedeta. Skozi izbrano obliko pravnega posla pogodbeni stranki zasledujeta cilj, ki zanj običajno ni predviden in se odraža zgolj v dosegu davčne koristi. Njegova učinkovitost se predpostavlja, saj brez nje uresničitev namena (davčna korist) ne bi bila dosegljiva. Zloraba predpisov v smislu navedene zakonske določbe nastopi tedaj, kadar davčni zavezanci sklepajo posle oziroma več medsebojno povezanih poslov, ki ne sledijo nobenemu samostojnemu gospodarskemu cilju, razen pridobitvi davčne ugodnosti, ki je brez tako organiziranih...

Izberi vse|Izvozi izbrane