<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Kopru
Gospodarski oddelek

VSK sklep II Cpg 423/2004
ECLI:SI:VSKP:2005:II.CPG.423.2004

Evidenčna številka:VSK03029
Datum odločbe:22.09.2005
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:stroški potrebni za izvršbo

Jedro

Stroške, ki so potrebni za izvršbo je po določbah 5. odst. 38. čl. ZIZ dolžan poravnati dolžnik. V takih primerih, ko gre za stroške, ki so nastali po volji stranke - upnika je ta v okviru svoje poslovne odločitve take stroške tudi dolžan sam nositi.

 

Izrek

Pritožba upnika se zavrne kot neutemeljena in v izpodbijanem delu p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje : I.) izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi, opr.št. Ig 99/00365 z dne 14.6.1999 v zvezi s sklepom z dne 28.4.2003 dovolilo še z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik na transakcijskem računu, tekočem ali deviznem računu ali na hranilni vlogi pri banki ali hranilnici ter prenosom denarnega zneska na transakcijski račun upnika; pod tč. II) predlog za izvršbo na plačo dolžnika zavrnilo in pod tč. III) dolžniku naložilo, da mora upniku povrniti nadaljne izvršilne stroške, odmerjene na 59.401,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila.

Proti navedenemu sklepu in sicer le zoper tč. III glede stroškovnega izreka se je pritožil upnik. V pritožbi navaja, da je sodišče upniku priznalo stroške v višini 58.401,00 SIT, zavrnilo pa mu je priglašene stroške v znesku 42.632,00 SIT, ki so mu nastali zaradi zastopanja pooblaščenca H.R. pri opravi izvršilnih dejanj v tej izvršilni zadevi. V zvezi s tem se ne strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da gre v tem primeru za stroške, ki so nastali zaradi razmerja med upnikom in njegovim zastopnikom, ki se ne upoštevajo kot potrebni stroški izvršilnega postopka. Po Zakonu o izvršbi in zavarovanju lahko upnika ob opravi rubeža zastopa tudi pooblaščenec. O tem, kdo je lahko pooblaščenec stranke Zakon o izvršbi in zavarovanju nima posebnih določil, zato pride v poštev uporaba določb Zakona o pravdnem postopku. V pravdnem postopku pa lahko kot pooblaščenci nastopajo fizične osebe, ki se izkažejo z izdanim pooblastilom. To pa je v obravnavanem primeru upnikov pooblaščenec tudi imel. Zakon o izvršbi in zavarovanju sicer govori o stroških, ki so potrebni za izvršbo, vendar ne postavlja nobenih kriterijev za to, kateri stroški se štejejo za potrebne in kateri ne. Dejstvo je, da izvršitelji izvršilna dejanja opravljajo vestneje ter učinkoviteje ob prisotnosti upnikovega pooblaščenca. Upnik je tako poplačan prej ter posredno tudi z manjšimi stroški. Upnik pa vlaga pritožbo tudi zoper tisti del sklepa, s katerim je sodišče zavrnilo priglasitev stroškov, ki jih je imel z opravo poizvedbe o dolžnikovi zaposlitvi. V zvezi s tem poudarja, da je za pridobitev podatkov o dolžniku, pristojnemu organu potrebno plačati, bodisi na podlagi izstavljenega računa, bodisi takse. Za izdajo podatka od Zavoda za zdravstveno zavarovanje le-to upniku izstavi račun v višini 1.020,00 SIT za vsako opravljeno poizvedbo. Glede na navedeno upnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter izda nov sklep, s katerim upniku prizna tudi te stroške.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se sicer strinja z navedbo upnika, da ga po Zakonu izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ob opravi rubeža lahko zastopa tudi pooblaščenec. Prav ima tudi pritožba, ko ugotavlja, da ZIZ nima posebnih določil o pooblaščencu in da se zato uporabijo glede tega vprašanja določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tudi o tem, da je v konkretnem primeru lahko kot upnikov pooblaščenec lahko nastopal H. R., pritožbeno sodišče soglaša. Popolnoma drugo vprašanje pa je, ali predstavlja račun za opravljeno storitev tega pooblaščenca tudi stroške, ki so potrebni za izvršbo in ki jih je po določbah 5. odst. 38. čl. ZIZ dolžan poravnati dolžnik. Glede tega vprašanja pa se tudi pritožbeno sodišče pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da s strani pooblaščenca obračunana storitev upniku ne predstavlja strošek, ki bi bili potreben za izvršbo. Pritožbeno sodišče sicer dopušča možnost, da izvršitelji izvršilna dejanja opravljajo vestneje in učinkoviteje ob prisotnosti upnikovega pooblaščenca, zgolj to dejstvo pa tovrstnim "storitvam" ne more dati pomena stroškov potrebnih za izvršbo. Taki stroški so posledica upnikove poslovne odločitve, ne pa potrebni stroški za izvršbo. Gre torej za stroške, ki so upniku nastali zaradi njegovega prepričanja, da bo izvršitelj izvršilna dejanja opravil vestneje in učinkoviteje, ne pa zato, da bi bila lahko izvršba sploh opravljena. Zato v takih primerih, ko gre za stroške, ki so nastali po volji stranke - upnika je ta v okviru svoje poslovne odločitve take stroške tudi dolžan sam nositi. V tem kontekstu bi bil upnik sicer po mnenju pritožbenega sodišča upravičen tudi do določenih stroškov, vendar kvečjemu v obsegu, ki bi predstavljal potrebne materialne stroške, adekvatne stroškom, ki bi nastali njemu samemu. Šli bi mu torej le izkazani materialni in potrebni stroški. Teh pa iz "računa" pooblaščenca ni mogoče ugotoviti. Ker pa kljub pritožbeni trditvi, da Zavod za zdravstveno zavarovanje izstavi račun za pridobitev podatka o dolžniku, ostaja dejstvo, da pritožnik tega stroška ni z ničemer izkazal (saj svojemu predlogu ni priložil računa), je njegova pritožba tudi v tem delu neutemeljena. Ker je torej tudi po mnenju pritožbenega sodišča, odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna, je pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in odločilo, kot je navedeno v izreku sklepa (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

 


Zveza:

ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MDQ4OA==