Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 317cT1WU00lMjBTa2xlcCUyMEklMjBJcCUyMDIxMS8yMDE3JmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjA=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSM Sklep I Ip 211/2017Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek31.05.2017izvršba z rubežem premičnin - stroški izvršitelja - stroški potrebni za izvršbo - osebni stečaj dolžnikaTudi upnik si mora namreč prizadevati, da v izvršilnem postopku ne prihaja do nesorazmernih stroškov. Pri presoji potrebnosti stroškov v razmerju do dolžnika je tako treba zmeraj izhajati iz posebnosti oziroma specifičnosti konkretnega primera, upoštevaje ob tem tudi, da namen prisilne izvršbe ni v tem, da se dolžnika kaznuje z dodatnimi nepotrebnimi stroški.
VSM Sklep I Ip 590/2017Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek28.08.2017izvršilni stroški - načelo uspeha - pravočasna priglasitev stroškov - vrstni red vračunanja izpolnitve - vračunavanje obresti in stroškov - trditveno in dokazno bremeSodišče prve stopnje je v ugovornem postopku uporabilo merilo uspeha s sklicevanjem na določilo drugega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tak pristop pa nujno vpliva na razlago pravnega standarda takojšnje priglasitve stroškov (osmi odstavek 38. člena ZIZ) na način, da se ne nanaša na posamezni strošek (strošek ugovora, odgovora na ugovor, naroka, pripravljalne vloge), ampak celoto stroškov ugovornega postopka. Stranki ne bosta prepozni, če bosta priglasili stroške takoj, ko bo znan celoten njihov obseg, torej takoj po zadnjem dejanju v ugovornem postopku pred izdajo sklepa o ugovoru.
VSM Sklep I Ip 488/2017Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek21.08.2017izvršilni naslov - predložitev listine v izvirniku - preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovomDolžnica utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo opreti svoje odločitve na listino, ki jo je predložila upnica kot izvršilni naslov. Navedena listina že na prvi pogled ni izvirnik, ampak nepopoln prepis, zato dolžnica utemeljeno izraža dvom v njegovo pristnost. Če dolžnik ugovarja, mora upnik predložiti izvršilni naslov (tretji odstavek 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). V okoliščinah, ko iz prepisa ni razviden niti žig, ne podpis državnega organa, ki je izdal listino, mora sodišče prve stopnje že po uradni dolžnosti zahtevati predložitev originala (sedmi odstavek 40. člena ZIZ in tretji odstavek 107. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj lahko le tako opravi uradni preizkus obstoja izvršilnega naslova (2. točka prvega v zvezi z drugim odstavkom 55. člena ZIZ)
VSM Sklep I Ip 561/2018Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek12.09.2018predhodno odločanje SEU - učinek erga omnes - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - notarski zapis kot izvršilni naslov - soglasje k neposredni izvršljivosti kot procesna dispozicija - potrošniški kredit - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - varstvo potrošnikov - javni interes - Direktiva Sveta 93/13/EGS - nepošteni pogodbeni pogoji - načelo učinkovitosti prava EU - načelo formalne legalitete - odlog izvršbe na predlog dolžnika - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - nedopustna razpolaganja - kršitev prisilnih predpisov - učinkovito sodno varstvo - načelo socialne državeČe je postavljeno vprašanje za predhodno odločanje (267. člen Pogodbe o delovanju Evropske Unije - PDEU), mora sodišče postopek prekiniti do odločitve Sodišča EU. V skladu z načelom ekonomičnosti sodišče druge stopnje ne bo posredovalo istega vprašanja sodišču EU tudi v obravnavani zadevi, ampak je le prekinilo postopek do odločitve Sodišča EU v zadevi C-407/18. Obravnavana zadeva se namreč od zadeve, v kateri je bilo enako vprašanje že postavljeno, v bistvenem ne razlikuje ne po dejanski, niti pravni podlagi. Sodišče druge stopnje je po pregledu procesnega gradiva zavzelo delovno stališče, da je tudi v obravnavani zadevi, enako kot v zadevah VSM I Ip 138/2018 in VSM I Ip 376/2018, nedopusten (nepošten) v notarskem zapisu vsebovan pogodbeni pogoj o vezanosti kredita na tujo valuto, ker ne vsebuje ustrezne omejitve tveganja spremembe menjalnega tečaja...
VSC Sklep I Ip 112/2020Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek09.04.2020ničnost izvršilnega naslova - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi - notarski zapis kot izvršilni naslovPritrditi je sodišču prve stopnje, da skladno s prevladujočo sodno prakso, izvršilno sodišče materialnopravne pravilnosti izvršilnega naslova ne sme presojati, saj za to podlage v določbi 55. člena ZIZ ni. Pritožbene trditve, ki se nanašajo na odločbo sodišča EU C-407/18 z dne 26. 6. 2019 ter sklep VSM I Ip 289/2017 z dne 14. 6. 2017 so pravno nepomembne, ker odločbi s predmetno zadevo nista primerljivi in zato sodišče druge stopnje na njih ni odgovarjalo. Navedeni odločbi sta namreč bili izdani v zvezi s potrošniškimi krediti in Direktivo Sveta 93/13 EGS z dne 5. 4. 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, dolžnik predmetne zadeve pa je glede na obrazložitev izpodbijanega sklepa zastavitelj za obveznost kreditojemalca Z. – prodaja A. K. s.p., ki je kredit glede na izvršilni naslov vzel zaradi nakupa poslovnega prostora, torej je kreditojemalec...
VSM Sklep I Ip 135/2018Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek07.03.2018ugovor po izteku roka - ničnost izvršilnega naslova - vezanost na sklep o izvršbi - tožba na nedopustnost izvršbeDolžnik je v ugovoru po izteku roka zatrjeval ničnost neposredno izvršljivega notarskega zapisa kreditne pogodbe, ki je izvršilni naslov v obravnavani zadevi. Kot potrošnik se je skliceval na ničnost zaradi s strani banke predhodno določenega in s tem vsiljenega pogodbenega pogoja o neomejenosti tveganja sprememb menjalnega tečaja tuje v domačo valuto ter ničnost zaradi neustrezno pojasnjenega valutnega tveganja ob sklepanju pogodbe. Oba zatrjevana razloga ničnosti kredita, vezanega na tujo valuto, časovno sovpadata s sklepanjem kreditne pogodbe in nastankom obravnavanega izvršilnega naslova, zato ju bi moral dolžnik podati v rednem ugovoru, ko sklep o izvršbi še ni imel učinkov pravnomočnosti. Le še do pravnomočnosti sklepa o izvršbi lahko izvršilno sodišče presoja obstoj izvršilnega naslova v zvezi z ničnostjo pogodbe, zapisane v notarskem zapisu, na...
VSM Sklep I Ip 376/2018Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek11.07.2018predhodno odločanje SEU - učinek erga omnes - izvršilni postopek - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - notarski zapis kot izvršilni naslov - soglasje k neposredni izvršljivosti kot procesna dispozicija - potrošniški kredit - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - Direktiva Sveta 93/13/EGS - nepošteni pogodbeni pogoji - načelo učinkovitosti prava EU - načelo formalne legalitete - odlog izvršbe na predlog dolžnika - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - nedopustna razpolaganja - kršitev prisilnih predpisovVišje sodišče v Mariboru meni, da je njegova odločitev v obravnavani zadevi odvisna od rešitve istega vprašanja za predhodno odločanje glede razlage prava Evropske Unije, kot ga je že postavilo v zadevi I Ip 138/2018, ki jo obravnava Sodišče Evropske Unije pod opravilno številko C-407/18.V skladu z načelom ekonomičnosti sodišče druge stopnje ni posredovalo istega vprašanja sodišču EU tudi v obravnavani zadevi, ampak je le prekinilo postopek do odločitve Sodišča EU v zadevi C-407/18. Obravnavana zadeva se namreč od zadeve, v kateri je bilo enako vprašanje že postavljeno, v bistvenem ne razlikuje ne po dejanski, niti pravni podlagi. Odločitev Sodišča EU v zadevi C-407/18 bo pravno zavezujoča (šesti odstavek 113.a člena ZS) in ne bo imela učinka le na zadevo, v kateri je bilo postavljeno vprašanje za predhodno odločanje, ampak bo moralo sodišče upoštevati sprejeto razlago prava EU v vseh sorodnih zadevah, tako tudi v obravnavani...
VSM Sklep II Kp 50396/2011Višje sodišče v MariboruKazenski oddelek09.10.2018nezakonito pridobljen dokaz - IP-naslov - preiskava brez sodne odredbe - hišna preiskava - razkritje identiteteESČP je v sodbi Benedik proti SLOVENIJI št. 62357/14 z dne 24. 4. 2018 izpostavilo, da ni predmet presoje ali je pritožnik upravičeno pričakoval spoštovanje zasebnosti glede podatka o dinamičnem IP, ampak ali je imel upravičeno pričakovanje zasebnosti glede razkritja svoje identitete. Zaključilo je, da pritožnikov interes do razumnega varovanja njegove identitete v času njegove internetne aktivnosti, sodi v okvir instituta zasebnosti v smislu določbe 8. člena EKČP. Iz sodbe ESČP v povezavi s stališčem Ustavnega sodišča RS tako sledi, da sodi (dinamični) IP naslov pod varstvo 37. člena Ustave, zaradi česar je za odkritje identitete potrebno predhodno pridobiti sodni nalog, kot to zahteva drugi odstavek 37. člena Ustave. Ker v konkretnem primeru policija pri pridobivanju podatkov o IP naslovu in njegovemu uporabniku ni imela sodne odredbe, je bila pridobitev podatkov o uporabniku IP naslova 194.249.26.117, ki je bil kasneje povezan z obdolžencem, nezakonita, saj...
VSM Sklep I Ip 21/2018Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek22.02.2018izvršilni stroški - sklep o poplačilu - poseben sklep o stroških - pravni interesKer je sodišče prve stopnje že izdalo pravnomočni sklep o poplačilu z dne 18. 7. 2017, ki pomeni končno odločitev o poplačilu upnikovih stroškov postopka (tudi glede stroškov cenilca), nima druga dolžnica pravnega interesa za sprejem (predhodnega) vmesnega sklepa, s katerim se stroški dolžniku šele naložijo v plačilo.
VSM sklep I Ip 1148/2013Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek18.02.2014sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - odločanje o ugovoru - zakoniti sodnikZ izpodbijanim sklepom, je višja pravosodna svetovalka (strokovna sodelavka) sprejela odločitev o zavrženju ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova. Ker ne gre za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, o katerem bi lahko strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik odločil na podlagi odredbe sodnika, bi v danem primeru o ugovoru lahko odločal izključno sodnik posameznik.
VSM Sklep I Ip 22/2020Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek13.05.2020ugovor po izteku roka - nedopustna pritožbena novota - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - odpoved dedovanju - prenos terjatve na novega upnikaPritožba je zasnovana na zmotnem materialnopravnem izhodišču, da dolžnica upnici odgovarja za plačilo terjatve zgolj do višine podedovanega premoženja. Prvi odstavek 142. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) res določa, da je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja, vendar dolžnica pri sklicevanju na citirano določbo zanemari, da ni dedinja po zapustniku, prav tako pa upničina terjatev ne izvira iz naslova zapustnikovega dolga. Iz pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Murski Soboti opr. št. D 140/2017 z dne 15. 6. 2017 je namreč razvidno, da se je dolžnica z dedno izjavo, dano na zapuščinskem naroku dne 13. 6. 2017, dedovanju po zapustniku Š. Š. odpovedala, 93 % zapustnikove terjatve do dolžnice, ki se na podlagi 128. člena ZD prenese na upnico, pa temelji na pravnomočnem sklepu Okrajnega sodišča v Murski Soboti opr. št. N 47/2008, izdanega v postopku...
VSM sklep I Ip 275/2016Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek13.09.2016vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe - ločitvena pravicaSodišče prve stopnje je neutemeljeno ustavilo celoten izvršilni postopek, saj za takšno odločitev niso bili izpolnjeni zakonski pogoji. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je upnik že pridobil zastavno pravico (ločitveno pravico) na predmetu izvršbe nepremičnini z ID znakom XXX-453-214, ko ta še ni bila vpisana v zemljiško knjigo (tretji odstavek 211. člena in drugi odstavek 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Ko sodišče prve stopnje še ni opravilo prodaje, so podani pogoji za prekinitev in ne ustavitev postopka v delu, ki se nanaša na navedeno nepremičnino (2. točka tretjega in peti odstavek 132. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju ZFPPIPP).
VSM sklep I Ip 21/2017Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek09.02.2017zloraba procesnih pravic - učinki pravnomočnosti v izvršilnem postopku - stroškovna nepotrebnost odgovora na ugovorTudi zlorabe procesnih pravic sodišče ne sme upoštevati v postopku na način, da bi poseglo v pravnomočni sklep o izvršbi mimo predpisanega sistema pravnih sredstev. Tudi v izvršilnem postopku se s spoštovanjem pravnomočne odločitve zagotavlja nespremenljivost oziroma trdnost pravnih razmerij, vzpostavljenih s sodno odločbo, zaradi česar se lahko stranke, na katere se takšna sodna odločba nanaša, nanjo zanesejo.
VSM Sklep I Ip 991/2017-2Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek10.01.2018nezakonita javna dražba - ničnost izvršilnega naslova - nesuspenzivnost ugovora in pritožbe v izvršilnem postopkuPo šestem odstavku 9. člena ZIZ pritožba in ugovor ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugače določeno. ZIZ izjeme za pritožbo zoper sklep o odločitvi o ugovoru in zoper odločitev o odlogu izvršbe ne predpisuje. Ker je nesuspenzivnost pritožbe in ugovora zakonsko predpisana, postopanje sodišča, ki je nadaljevalo s postopkom, ne predstavlja poseganja v pravice dolžnikov.
VSM Sklep I Ip 898/2017-1Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek09.01.2018sodna taksa za pritožbo - navadno materialno sosporništvo - solidarna obveznostZakon o sodnih taksah izrecne določbe o taksni obveznosti navadnih sospornikov, kar sta dolžnika, ne vsebuje. Sodišče prve stopnje je glede na dejstvo, da je vsak od dolžnikov zoper sklep o izročitvi vložil svojo pritožbo, utemeljeno vsakemu od njiju odmerilo sodno takso za pritožbo.
VSM Sklep I Ip 816/2017Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek22.11.2017zastavna pravica - hipoteka - hipotekarna tožbaZTLR je določal, da je za zavarovanje neke terjatve nepremičnina lahko obremenjena z zastavno pravico v dobro upnika, ta pa je upravičen zahtevati na način, predviden z zakonom, poravnavo svoje terjatve iz vrednosti nepremičnine (prvi odstavek 63. člena ZTLR). Bistven del hipoteke je torej poplačilna pravica, ki daje hipotekarnemu upniku pooblastilo, da hipoteko realizira - da ob neplačilu zavarovane terjatve s tožbo zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda in da se njegova terjatev poplača iz zneska, dobljenega s prodajo. To sodno uveljavljanje poplačilne pravice s t. i. hipotekarno tožbo pa po takrat veljavni zakonodaji ni bilo časovno omejeno. Ker določba drugega odstavka 266. člena SPZ, ki je uvrščena med prehodne in končne določbe SPZ, predpisuje, da zastavna pravica, pridobljena pred uveljavitvijo novega zakona ostane v veljavi z vsebino, kot je bila ustanovljena, je v obravnavanem primeru hipoteka ostala v veljavi vključno z upravičenjem hipotekarnega...
VSM sklep I Ip 626/2015Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek24.09.2015sporazum o prenosu hipoteke - učinek prenosa hipotekePravnomočen sklep nepravdnega sodišča N 115/2012, s katerim je sodišče na podlagi sporazuma upnikov odločilo o prenosu hipoteke med drugim tudi iz idealnega deleža 1/2 od celote sporne nepremičnine parc. št. 693/1 k.o. R. na druge nepremičnine, sam po sebi zato ne pomeni prenehanja hipoteke na tej nepremičnini, ampak je na njegovi podlagi potreben še izbris hipoteke v zemljiški knjigi. Ta sklep sicer pomeni spremembo izvršilnega naslova v delu, ki se nanaša na predmete hipotekarnega jamstva, vendar učinek doseže šele z vknjižbo izbrisa hipoteke iz prvotne nepremičnine in vknjižbo hipoteke na novi nepremičnini. Sklep predstavlja le pravni naslov, medtem ko pridobitni način še ni izveden.
VSM Sklep I Ip 906/2017Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek19.02.2018upravna izplačilna prepoved - učinek sklepa o izvršbi - vrstni red poplačila - zavarovanje bodoče terjatveZakonskega teksta, da ima izplačilna prepoved z dolžnikovo privolitvijo pravni učinek sklepa o izvršbi, ni mogoče razumeti, da postane sklep o izvršbi. Gre zgolj za učinek proti sodnim izvršbam na denarno terjatev dolžnika, ki se vršijo na njegovo plačo oziroma pokojnino. Sodna izvršba na pokojnino ne more omejiti izplačilne prepovedi z dolžnikovo privolitvijo, razen v primerih, ki so izrecno našteti v drugem odstavku 135. člena ZIZ.
VSM Sklep I Ip 313/2017Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek31.05.2017navedba stranke v odločbi - navedba dolžnika v predlogu za izvršbo - pravilna vročitevZa učinkovanje sklepa je bistveno, da je jasno, na koga se nanaša (kdo je resnični naslovnik), pri čemer pa lahko tudi pomotna označba za tak namen še vedno zadošča skupaj z drugimi podatki o naslovniku, zlasti, če je resnični naslovnik sklep sprejel brez pripomb (podpisal vročilnico kljub napačni označbi). Ker pravilna navedba dolžnika bremeni upnika, ko poda predlog za izvršbo (drugi odstavek 41. člena ZIZ), je na njem tudi trditveno in dokazno breme glede navedene povezave in morebitne napake v označbi.
VSM Sklep I Ip 818/2018Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek10.12.2018ugovor tretjega - skupno premoženje zakoncev - položaj hipotekarnega dolžnika - odlog izvršbe na predlog tretjega - varščina - pravica do učinkovitega sodnega varstva - ustavnoskladna razlaga zakonaRes je, da ima navedena oseba glede na aktualne podatke v zemljiški knjigi položaj hipotekarne dolžnice, a zaradi tega ni pravilno stališče upnika, da ta položaj izključuje tudi sočasno pravno varstvo tretjega. Izvršilno sodišče je navedeni osebi v obravnavanem postopku tak položaj že priznalo, ko je odločalo o njenem ugovoru kot tretje in jo napotilo na pravdo (pravnomočni sklep z dne 17. 2. 2017). S tem ko je navedena oseba zatrjevala in s pravnomočno sodbo dokazovala, da je pridobila lastninsko pravico na originarni način (neobremenjeno), je zatrjevala in dokazala pravico, ki preprečuje izvršbo. Zatrjevala je prednost pred upnikovo zastavno pravico, s tem pa tudi napačno zemljiško knjižno stanje. Izvršilno sodišče ji je moralo nuditi sodno varstvo njene lastninske pravice. Navedeno sodno varstvo obsega ugovor tretjega in izločitveno pravdo ter institut odloga izvršbe.Če upoštevamo ustavnoskladno razlago...

Izberi vse|Izvozi izbrane