Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1508cT1WSUlJJTIwSXBzJTIwMjU2LzIwMTYmZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmZGF0YWJhc2UlNUJJRVNQJTVEPUlFU1AmX3N1Ym1pdD1pJUM1JUExJUM0JThEaSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZzaG93VHlwZT1kaXY=

Dokument: VSRS Sodba VIII Ips 256/2016, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 20.12.2016

Institut: plače javnih uslužbencev - vrnitev preveč izplačane plače - nezakonitost določbe pogodbe o zaposlitvi

Jedro: Veljavni ZSPJS v 3a. členu ne določa, da bi moral javni uslužbenec vrniti vse, kar je iz naslova v pogodbi o zaposlitvi previsoko določene plače že prejel. Delodajalcu nalaga le, da se poskuša z javnim uslužbencem dogovoriti o vrnitvi preveč izplačane plače zgolj za obdobje zadnjih 10 mesecev... oziroma največ do višine dveh njegovih plač; če pa javni uslužbenec v času tega dogovora prejema zgolj minimalno plačo, se mu vračilo preveč izplačane plače odpusti. Hkrati je v enajstem odstavku 3a. člena določena odškodninska odgovornost zastopnika delodajalca v javnem sektorju, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi z določitvijo višine plače v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena ZSPJS oziroma, ki je bil odgovoren za tako izplačilo plače. Že te določbe kažejo, da pri kršitvi določb tretjega odstavka 3. člena ZSPJS zaradi določitve previsoke plače v pogodbi o zaposlitvi javnega uslužbenca ne gre za ničnost take določbe v smislu 86. in 87. člena OZ. Nedvomno pa gre za nezakonitost, ki ima ob njeni ugotovitvi za posledico, da se javnemu uslužbencu za naprej v pogodbi o zaposlitvi določi ustrezno nižja plača v skladu z določbami ZSPJS in podzakonskimi akti ter kolektivno pogodbo oziroma, da se mu za naprej dejansko izplačuje plača neposredno na podlagi teh aktov. V tem primeru tudi ne nastopijo posledice odprave za nazaj, to je glede vrnitve preveč izplačane plače, katere izplačilo je imelo podlago v sicer nezakoniti določbi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče ugotavlja, da je bila za zakonitost in skladnost toženkinih pogodb o zaposlitvi v smislu določb 3. člena ZSPJS prvenstveno odgovorna tožeča stranka. Tudi ni bilo ugotovljeno, da bi toženka kakor koli protipravno prispevala k določitvi previsokih plačnih razredov, ki so pomenili pravno podlago za obračun in izplačilo spornih plač. To pomeni, da je na tožeči stranki odgovornost, da je bila v spornem obdobju toženki v pogodbah o zaposlitvi priznana in potem v skladu s tem izplačevana plača po višjih plačnih razredih od plačnih razredov, do katerih bi bila sicer glede na delovno mesto in določbe zakona ter podzakonskih predpisov upravičena.

+

Dokument: VSRS Sklep VIII Ips 22/2020, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 30.06.2020

Institut: odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - tedenski počitek - misija - delovna obveznost

Jedro: Sodbi sodišč temeljita na nekaterih nepravilnih izhodiščih v zvezi s tem, kaj sploh predstavlja delovno obveznost pripadnika Slovenske vojske na vojaški misiji v tujini, ki posega v njegovo pravico do tedenskega počitka, kar je revizijsko sodišče že obrazložilo v več zadevah (VIII Ips 11/2019, VIII Ips 18/2019, VIII Ips 31/2019, VIII Ips 32/2019, VIII Ips 3/2020, VIII Ips 65/2019). Med drugim je izpostavilo, da je treba ločiti pravila reda in obnašanja (ki se zahtevajo v drugačnih sredinah, kot je vojaška baza), in delovne obveznosti. Za presojo, ali gre za poseg v pravico do tedenskega počitka, je pomembno ugotoviti, kakšne so bile konkretne zadolžitve tožnika v dneh, ko je imel po evidenci prosto. Na podlagi teh ugotovitev bo moralo sodišče presoditi, ali so bila tožniku naložena opravila, ki so pomenila kršenje pravice do tedenskega počitka ali pa je šlo le za opravila, ki sta jih narekovala narava in režim bivanja na vojaški misiji.

+

Dokument: VSRS sklep VIII DoR 26/2016, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 06.04.2016

Institut: predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - tedenski počitek - odškodnina

Jedro: V istovrstnem sporu pripadnika S. v. je revizijsko sodišče na podlagi dopuščene revizije tožene stranke v sodbi VIII Ips 30/2016 z dne 8. 3. 2016 že zavzelo stališča do pravnih vprašanj, ki bi lahko bila tudi v tej zadevi pomembna za... zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse v smislu 367a. člena ZPP. Glede na to razlogi za dopustitev revizije v tej zadevi niso podani.

+

Dokument: VSRS Sodba VIII Ips 294/2017, enako tudi VSRS Sodba VIII Ips 304/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 19.06.2018

Institut: starostna pokojnina - policist - pogoji za pridobitev pravice

Jedro: Izplačilo 20% dela pokojnine je vezano na izpolnjevanje pogojev za starostno pokojnino po ZPIZ-2, teh pa tožnik ni izpolnjeval. V 399. členu ZPIZ-2 je določeno le prehodno obdobje, v katerem se postopno spreminjajo pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine po Zakonu o policiji.... Ta člen se nanaša le na ozko skupino zavarovancev, ki se lahko upokoji, ne da bi izpolnjevala pogoje za pravico do starostne pokojnine po 27. členu ZPIZ-2, torej po pogojih, ki veljajo za vse ostale zavarovance. Na podlagi tega člena jim je zagotovljena le pravica do starostne pokojnine, ne pa tudi druge pravice iz obveznega pokojninskega zavarovanja.

+

Dokument: VSRS Sodba VIII Ips 226/2017, enako tudi VSRS Sodba VIII Ips 230/2017, VSRS Sodba VIII Ips 43/2018, VSRS Sodba VIII Ips 38/2018, VSRS Sodba VIII Ips 1/2018, VSRS Sodba VIII Ips 310/2017, VSRS Sodba VIII Ips 39/2018, VSRS Sodba VIII Ips 225/2017, VSRS Sodba VIII Ips 32/2018, VSRS Sodba VIII Ips 227/2017, VSRS Sodba VIII Ips 265/2017, VSRS Sodba VIII Ips 42/2018, VSRS Sodba VIII Ips 37/2018, VSRS Sodba VIII Ips 323/2017, VSRS Sodba VIII Ips 36/2018, VSRS Sodba VIII Ips 297/2017, VSRS Sodba VIII Ips 71/2018, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 23.01.2018

Institut: odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki

Jedro: Tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti, da tožniku zagotovi ustrezen tedenski počitek. Na ta način je opravil toliko dni več dela, zaradi kršitve nezagotovljenega tedenskega počitka pa je bil ob plači, kakor je bila določena (pavšalno na mesečni ravni, ob posebnem režimu delovnih... obveznosti, časa dela, časa, ki se upošteva pri obračunu ter posebnem obračunu plač), prikrajšan tudi na premoženjskem področju. Tožena stranka se ne more uspešno sklicevati na to, da je plačilo za dneve tedenskega počitka zajeto v tožnikovi pavšalno določeni mesečni plači v neto znesku. Ta obsega plačilo za obdobje enega meseca; v to so vključeni tudi dnevi minimalnega tedenskega počitka, zagotovljeni na podlagi Pravilnika o ureditvi določenih vprašanj delovnopravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju nalog v tujini, ki pa jih ni bilo. V času sodnega postopka, v katerem se ugotavlja, ali in v kakšni višini je upnik upravičen do vtoževane odškodnine, davčne obveznosti plačnika davka še ni, saj še ni (potencialno) obdavčljivega dohodka, od katerega bi se lahko davki in prispevki obračunali in odvedli. Poleg tega, da bi bila taka odločitev preuranjena, bi sodišče z vsebinskim odločanjem o davčnih obveznostih, v tem sporu samo odločilo tudi o (potencialni) obveznosti plačila davkov in prispevkov tako delodajalca (kot plačnika davka) kot tudi samega delavca (kot prejemnika dohodka). Kdo je dolžan plačati davke oziroma prispevke in v kakšni višini izhaja iz kogentnih predpisov, pri katerih je nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo plačevanja v pristojnosti davčnih organov. Sodišče bi tako prevzelo odločanje matičnih davčno-upravnih organov, ki je sicer v njihovi pristojnosti. Sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke, oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati. Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov.

+

Dokument: VSRS Sodba VIII Ips 69/2018, enako tudi VSRS Sodba VIII Ips 22/2018, VSRS Sodba VIII Ips 10/2018, VSRS Sodba VIII Ips 9/2018, VSRS Sodba VIII Ips 82/2018, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 12.09.2018

Institut: ponovna odmera pokojnine - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - pravnomočnost - nova odločba - učinek za naprej

Jedro: Ustavno sodišče je v 4. točki izreka odločbe U-I-239/14 in Up 1169/12 z dne 26.3. 2015 določilo način izvršitve svoje odločbe. Odločilo je, da mora tožena stranka izdati odločbo o ponovni odmeri pokojnine v postopku z izrednim pravnim sredstvom, določenim v 183. členu ZPIZ-2. V 5. točki... izreka je določilo učinkovanje odločbe o ponovni odmeri; trenutek upravičenosti do višje pokojnine je vezalo na to, ali je nova odločba izdana po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. V obeh primerih velja nova odločba in s tem tudi upravičenost do poračuna na tej podlagi od prvega dne naslednjega meseca, torej za naprej, od spremembe dalje in ne tudi za nazaj. S tem je izenačilo zavarovance, ki niso (mogli) vložili zahteve v času veljave ZPIZ-1 in je tudi niso vložili po uveljavitvi ZPIZ-2, in tistimi, ki so to storili.

+

Dokument: VSRS Sodba VIII Ips 8/2018, enako tudi VSRS Sodba VIII Ips 68/2018, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 12.09.2018

Institut: ponovna odmera pokojnine - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - pravnomočnost - nova odločba - učinek za naprej

Jedro: Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 v zvezi s ponovno odmero pokojnine izrecno določilo uporabo izrednega pravnega sredstva razveljavitve ali spremembe dokončne odločbe iz prvega odstavka 183. člena ZPIZ-2, s katerim nepravilne odločitve oz. njenih... pravnih posledic, ki so že nastale, ni mogoče odpraviti za nazaj, temveč se lahko le za naprej vzpostavi zakonito stanje. Poleg tega Ustavna odločba v 5. točki tudi jasno določa časovni učinek odločbe o ponovni odmeri, ki jo izda toženka tako, da nova odločba v vseh primerih učinkuje zgolj za naprej (od zahteve oz. od po uradni dolžnosti izdane odločbe dalje), in ne za nazaj.

+

Dokument: VSRS Sodba VIII Ips 324/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 30.05.2018

Institut: starostna pokojnina - dokončna in pravnomočna odločba - izplačilo razlike v plačah - novo dejstvo - ponovna odmera pokojnine - učinek za naprej

Jedro: Tožnici je bila z odločbo toženke z dne 2. 6. 2015 priznana pravica do starostne pokojnine od 1. 2. 2015 dalje. Po upokojitvi ji je bivši delodajalec na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 249/2015 z dne 26. 1.2016 dne 14. 3. 2016... izplačal razlike v plači za obdobje od marca 2010 do januarja 2015. Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da tožnici ob smiselni uporabi 118. člena ZPIZ-2 pripada pravica do višje pokojnine od naslednjega dne po vložitvi zahteve. Dejstva, ki so nastala po pravnomočnosti prve odločbe o starostni pokojnini, so lahko podlaga le za nov zahtevek in novo odločbo na drugačni dejanski in pravni podlagi.

+

Dokument: VSRS Sklep VIII Ips 1/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 05.09.2017

Institut: pravočasnost vložitve tožbe - vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču - prekluzivni rok

Jedro: Kot pravilno navaja tožnik v reviziji, je Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 183/2013 z dne z dne 22. 5. 2014 določbo 112. člena ZPP razlagalo skupaj z določbo 365. člena OZ in zavzelo stališče, da je zastaralni rok z vložitvijo tožbe pri nepristojnem sodišču varovan... tudi v primeru odstopa zadeve pristojnemu sodišču in nadaljevanja postopka pred tem sodiščem. Pri tem pa je izrecno poudarilo, da se to nanaša le na zastaralne in ne na prekluzivne roke. To še bolj jasno izhaja iz sklepa II Ips 41/2016 z dne 10. 3. 2016, kjer je Vrhovno sodišče obrazložilo, da "zadeva II Ips 183/2013 obravnava pretrganje zastaranja in temelji na posebni zakonski ureditvi, ki varuje zastaralne roke (367. člen OZ), zaradi česar se po izrecni zakonski določbi ne uporablja za prekluzivne roke (345. člen OZ)."

+

Dokument: VSRS Sodba II Ips 305/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 07.02.2019

Institut: pravica do povrnitve škode - odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - kvalificirana stopnja napačnosti - preizkus pravilnosti odločitve pred Vrhovnim sodiščem - pravica do izjave v postopku - zavrnitev dokaznega predloga

Jedro: Za odškodninsko odgovornost države ne zadošča kakršnakoli nepravilnost, temveč mora biti izpolnjen standard kvalificirane napačnosti odločitve zaradi očitne in grobe kršitve prava in sodniških dolžnosti kot merila protipravnega ravnanja toženke. V konkretnem primeru ima še posebno in... dodatno težo dejstvo, da je bila odločitev v delovnem sporu preizkušena na Vrhovnem sodišču kot najvišjem sodišču v državi. Revizijsko sodišče v tem postopku ne sme postati instanca revizijskemu sodišču v zadevi VIII Ips 226/2008 in preizkušati morebitne ("navadne") materialne in procesnopravne pravilnosti odločitve v delovnem sporu.

+

Dokument: VSRS Sklep X Ips 369/2015, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 11.10.2016

Institut: dovoljena revizija - imenovanje direktorja zavoda na področju kulture - izpolnjevanje razpisnih pogojev

Jedro: Glede na to, da so triletne delovne izkušnje na vodilnih oziroma vodstvenih delovnih mestih v Odloku določene kot pogoj za imenovanje direktorja, bi se moralo sodišče opredeliti do tožbenega ugovora, da izbrana kandidatka tega pogoja ne izpolnjuje, česar pa sodišče prve stopnje s pojasnjevanjem... diskrecijskega pooblastila, ki ga ima pristojni organ za izbiro med kandidati, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, ni storilo. Ker gre za vprašanje izpolnjevanja razpisnega pogoja, presoja, ali kandidat izpolnjuje razpisne pogoje, ni predmet proste presoje organa, ki je pristojen za imenovanje direktorja. Da so delovne izkušnje na vodilnih delovnih mestih objektivno ugotovljive, pa je Vrhovno sodišče pojasnilo že v sodbi VIII Ips 235/2006 z dne 24. 4. 2007.

+

Dokument: VSRS Sodba VIII Ips 209/2017, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 21.11.2017

Institut: odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - varovana kategorija delavcev - starejši delavec - prehodno obdobje

Jedro: Tožnik zamudo pri podaji dokaznega predloga utemeljuje s sklicevanjem na spremembo sodne prakse in dejstvom, da ni imel na voljo podatkov, s katerimi razpolaga tožena stranka. Vendar navedeno ni opravičljiv razlog za zamudo v smislu drugega odstavka 362. člena oziroma četrtega odstavka 286. člena... ZPP. Vrhovno sodišče v razveljavitvenem sklepu ni načelo vprašanja odpovedi večjemu številu delavcev, torej novih vidikov in pravnih podlag spora, zaradi katerih bi tožnik dobil možnost navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov. Vrhovno sodišče je že v razveljavitvenem sklepu in sodbi VIII Ips 316/2015 z dne 19. 4. 2016 pojasnilo, da varstvo pred odpovedjo tudi v prehodnem obdobju uživa delavec, ki določeno starost dopolni ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne pa kadarkoli v letu, v katerem je odpovedana pogodba o zaposlitvi

+

Dokument: Sodba VIII Ips 256/2005, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 26.09.2006

Institut: prenehanje delovnega razmerja - program razreševanja presežkov delavcev - arbitraža - imenovanje arbitra

Jedro: V skladu s 102. členom ZSDU mora predlagatelj arbitraže svojega arbitra imenovati obenem s predlogom za začetek arbitraže. Svet delavcev je sprejel sklep, da sproža postopek arbitraže v zvezi s program razreševanja trajno presežnih delavcev, vendar pa ni imenoval svojega arbitra, ampak je v... sklepu odločil, da ga bo imenoval kasneje. Slednje pomeni, da niso bile izpolnjene zakonske zahteve za začetek arbitraže, zato se šteje, da je bil program razreševanja trajno presežnih delavcev sprejet, oziroma, da je postal dokončen, tožena stranka pa je imela pravico po njem nadaljevati s postopki v zvezi s trajnimi presežki delavcev.

+

Dokument: Sklep VIII Ips 256/98, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 23.03.1999

Institut: delovno razmerje pri delodajalcu - sodni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročanje pisanj - pravočasnost pritožbe

Jedro: Ker se poraja dvom o pravilnosti datuma, vpisanega na povratnici, ki ga ni vpisal sam tožnik, in ker drugi predloženi dokazi dopuščajo možnost, da je vpisan napačen datum, je revizijsko sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 394. člena ZPP reviziji ugodilo, razveljavilo sklep sodišča... druge stopnje in mu zadevo vrnilo v novo sojenje.

+

Dokument: Sodba VIII Ips 256/99, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 07.03.2000

Institut: vzpostavitev prejšnjega stanja - prenehanje delovnega razmerja - vrnitev delavca na delo - delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - pogojna odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa - uspeh delavca v delovnem sporu - povrnitev škode delodajalca

Jedro: Delavci so v primeru uspeha v delovnem sporu, ko so vrnjeni v delovno razmerje (reintegracija) upravičeni do restitucije, v skladu z določbo prvega odstavka 185. člena ZOR, ki določa, da je odgovorna oseba dolžna vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala. Pri tem se upošteva, da... je do škode prišlo, ne zaradi predhodnega ravnanja delavca, ki je sicer povzročilo začetek postopanja, ampak zaradi odločitve organa, ki je izrekel ukrep. Do kršitve je prišlo samo zaradi tega, ker organ odločanja pri odločitvi ni dovolj upošteval razlogov in okoliščin, ki bi opravičevali obstoj resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja (4. člena Konvencije 158 MOD). Zato ni po mnenju revizijskega sodišča osnove za zmanjšanje odškodnine, kot to navaja revidentka.

+

Dokument: Sodba VIII Ips 256/2007, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 17.11.2008

Institut: starostna pokojnina - odmera pokojnine za nazaj - odločba Ustavnega sodišča - odškodninska odgovornost zavoda - protipravno ravnanje

Jedro: Do odmere pokojnine za nazaj bi bil tožnik upravičen le v primeru, če do začetka učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča o pravici še ne bi bilo pravnomočno odločeno. Ker pa je do pravnomočne odločitve prišlo že dalj časa pred (interpretativno) odločbo Ustavnega sodišča, je tožena... stranka morala upoštevati 4. točko odločbe in novo pokojnino odmeriti šele od 1.11.2003 – od prvega dne naslednjega meseca po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Protipravnosti ravnanja tožene stranke (javnega zavoda), ki je nosilka in izvajalka obveznega zavarovanja, ni mogoče enačiti z razlogi odločitve oziroma s samo odločitvijo Ustavnega sodišča o ustavno-skladni razlagi neke zakonske določbe, ki jo je tožena stranka pred odločbo Ustavnega sodišča razlagala in uporabljala drugače. Posebej še, ker takšna interpretacija ni bila očitno nepravilna in jo je v sodni presoji potrdilo tudi sodišče.

+

Dokument: Sklep VIII Ips 256/2009, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 18.04.2011

Institut: odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - diskriminacija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo neposrednosti - sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje

Jedro: Ker je sodišče druge stopnje brez obravnave spremenilo prvostopenjsko dokazno oceno, je prekršilo določbo 4. člena ZPP, kar predstavlja v reviziji uveljavljano bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.

Dokument: Sodba VIII Ips 256/2010, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 21.11.2011

Institut: pravica iz pokojninskega zavarovanja - starostno zavarovanje kmeta - kmečki zavarovanci

Jedro: Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Dokument: Sodba VIII Ips 256/2013, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 03.06.2014

Institut: zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini - ustavna odločba

Jedro: V obravnavani zadevi tako podlago za odločitev predstavlja zgolj določba 2. točke prvega odstavka 23. člena ZZVZZ, po katerem je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev v tujini najmanj v višini 95% vrednosti zdravljenja. Ker določbe prvega odstavka... 135. člena Pravil OZZ, ki določa dodatne pogoje in omejitve, prav tako pa tudi določbe 225. člena Pravil OZZ, ki se nanaša na izvedbo prvega odstavka 135. člena Pravil OZZ, zaradi neustavnosti ni mogoče uporabiti, velja zgolj zakonsko določena pravica do povračila stroškov zdravljenja v tujini brez dodatnih pogojev in omejitev. Zato tudi dejstvo, ali je šlo pri tožnici za bolnišnično ali za ambulantno zdravljenje, in pa, ali ji je bilo pri nas zagotovljeno enakovredno zdravljenje, ni več relevantno.

+

Dokument: Sodba VIII Ips 256/2011, Sodišče: Vrhovno sodišče, Oddelek: Delovno-socialni oddelek, Datum: 05.06.2012

Institut: začasna nezmožnost za delo - uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja - uveljavljanje ravic iz zdravstvenega zavarovanja za nazaj

Jedro: V skladu s pooblastilom iz petega odstavka 81. člena ZZVZZ določba 232. člena Pravil ne presega dopuščenega okvira urejanja pravic in obveznosti, temveč predstavlja le podrobnejši način izvrševanja posamezne pravice oziroma način njenega udejanjanja v smislu zakonskih norm – torej z... upoštevanjem načela zakonitosti.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane