Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1465cT1WSUlJJTIwSXBzJTIwMjU2LzIwMTYmZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmZGF0YWJhc2UlNUJJRVNQJTVEPUlFU1AmX3N1Ym1pdD1pJUM1JUExJUM0JThEaSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZvcmRlcj1jb2RlJmRpcmVjdGlvbj1hc2M=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba VIII Ips 130/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.11.2005pravica do štipendije - dohodek, ki ga eden od staršev prejema od zaposlitve v tujini - cenzus - rezident za plačilo dohodnineZaradi določila iz 1. odstavka 16. člena in 21. člena ZDoh, s katerima se določa osnova za davek od osebnih prejemkov - ki so vštevajo v osnovo za dohodnino - je v obravnavanem primeru treba neposredno uporabiti določila konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, ki jo je ratificirala naša država. V njej so določene osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic, zavezane k plačilu davka od osebnih prejemkov eni od držav pogodbenic na način kot ga določa ta konvencija. Ker je v njenem 25. členu vgrajeno načelo enakega obravnavanja državljanov države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, je revizijsko sklicevanje na kršitev določil 14. in 22. člena Ustave RS neutemeljeno.
Sodba VIII Ips 117/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.11.2005razrešitev direktorja - plačilo odpravnine - utemeljeni razlogiOdlašanje s pripravo strategije razvoja kljub drugačni zahtevi nadzornega sveta in odlašanje s sklicem skupščine, kljub izrecni zahtevi zunanjega delničarja in drugačnemu stališču nadzornega sveta pomeni hujšo kršitev obveznosti uprave in s tem utemeljen razlog za predčasno razrešitev tožnika z delovnega mesta direktorja družbe.
Sodba VIII Ips 2/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.05.2009javni zavod - napredovanje - postopek za varstvo pravic - zavrženje ugovoraOb uveljavitvi ZSPJS je na podlagi prvega odstavka 52. člena tega zakona ostal v veljavi takrat veljavni Pravilnik o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja znanosti in tehnologije, ki je glede varstva pravic zaposlenih v javnih zavodih zoper odločitve o (ne)napredovanju določal dvostopenjski postopek pri delodajalcu.
Sodba in sklep VIII Ips 199/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.03.2010zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - nujne zdravstvene storitve - povprečna cena storitev v Sloveniji - dokazno bremeVišino povprečne cene zdravstvenih storitev v Sloveniji bi morala zatrjevati in dokazovati tožena stranka (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije).
Sodba in sklep VIII Ips 132/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.02.2010status zavarovanca - obstoj delovnega razmerja - plačilo prispevkov s strani delodajalca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - popravni sklepOkoliščina, da za določeno osebo v delovnem razmerju ni bila vložena prijava v zavarovanje in da zanjo ni bil plačan prispevek za socialno zavarovanje, nima nobenega vpliva na obstoj delovnega razmerja in praviloma tudi ne na vštevanje časa tega delovnega razmerja v zavarovalno dobo za uveljavitev pravic iz pokojninskega zavarovanja po določbah ZPIZ/92.
Sodba VIII Ips 125/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.02.2010stroški zdravljenja v tujini - odobritev pristojnega nosilca - čakalna dobaGlede na ugotovitev, da za operacijo, kakršno so tožnici opravili v Londonu, v Sloveniji bistvenih čakalnih dob ni bilo in da bi bilo enako zdravljenje pravočasno in učinkovito lahko opravljeno tudi v Sloveniji, je tožena stranka upravičeno zavrnila odobritev povrnitve stroškov zdravljenja v tujini.
Sodba VIII Ips 103/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.02.2010začasna nezmožnost za delo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih - procesna predpostavka - dokončni upravni aktDrugostopenjski organ tožene stranke ni preizkusil, ali je bila tožniku začasna nezmožnost za delo priznana v pravilnih časovnih okvirih, čeprav bi bil to (glede na pritožbene navedbe tožnika) dolžan. Tožnik je zato priznanje pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, za katero je menil, da mu pripada tudi v obdobju od 1. 3. 2006 do 17. 3. 2006, upravičeno uveljavljal z vložitvijo predmetne tožbe.
Sodba VIII Ips 172/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.10.2009ugotavljanje lastnosti zavarovanca - pravnomočna sodna odločba o obstoju delovnega razmerja - pokojninsko zavarovanjeZa primer, da je bil obstoj delovnega razmerja ugotovljen s pravnomočno sodno odločbo, Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni vseboval dodatnih zahtev za priznanje lastnosti zavarovanca oziroma za priznanje zavarovalnega razmerja.
Sodba VIII Ips 169/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.02.2010ugotavljanje lastnosti zavarovanca - družbenik - poslovodna oseba - pokojninsko zavarovanjeDoločbe drugega odstavka 48. člena ZMEPIZ ni mogoče uporabiti v vsakem primeru, ko se po uradni dolžnosti ugotavlja lastnost zavarovanca poslovodnega delavca v zasebni družbi za čas pred 1. 1. 2000, ampak le za primere, ko je tudi po prejšnjih predpisih obstajala možnost ugotovitve lastnosti zavarovanca za ves čas od začetka pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za zavarovanje.
Sodba VIII Ips 17/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.10.2009izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - seznanitev z razlogom za odpoved - dejanska ugotovitev - zagovor - bolniška odsotnostKdaj se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je dejansko vprašanje, ki je odvisno od konkretnih okoliščin vsakokratnega primera in ga je zato potrebno ugotavljati v vsakem primeru posebej. Kljub temu, če se delavec opravičeno ne odzove povabilu na zagovor, v nekaterih primerih (npr. daljša bolniška odsotnost) od delodajalca ni ustrezno pričakovati, da zagovor preloži na kasnejši datum in delavcu omogoči zagovor kasneje. Takšna preložitev bi lahko glede na kratek prekluzivni rok za izredno odpoved preprečila možnost izredne odpovedi. V takšnih primerih bi zato lahko govorili o obstoju okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči kasnejši zagovor, oziroma, da datum že določenega zagovora preloži. Zagovor je zadnji možni čas, da se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved. Če zagovora ni bilo (razlog ni pomemben), ni mogoče določbe...
Sklep VIII Ips 133/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.11.2010ponarejanje listin - pravna kvalifikacija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - opredelitev kršitveSodišče ni vezano na kazensko pravno kvalifikacijo v odpovedi, temveč na dejanske navedbe, s katerimi delodajalec v odpovedi utemeljuje znake kaznivega dejanja.
Sodba VIII Ips 154/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.03.2011plačilo stroškov izobraževanja - sodniški pripravnik - pravniški državni izpit - prosta izbira zaposlitve - prisilno delo - neenako obravnavanje - pravna varnost - prekinitev postopka - presoja ustavnosti - delo na domuSodišče ni dolžno, kadar katera od strank v postopku tako predlaga, prekiniti postopka in zahtevati presoje ustavnosti zakona. Tako mora ravnati le tedaj, kadar samo dvomi o tem, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti pri sojenju, v skladu z Ustavo.Obveznosti, da pripravnik na poziv pristojne osebe po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu sklene delovno razmerje najmanj za čas pripravništva, ni mogoče šteti za prisilno ali obvezno delo. Ureditev, da predsednik višjega sodišča po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu pisno pozove sodniškega pripravnika na ustrezno prosto delovno mesto le v primeru, če takšno delovno mesto takrat obstaja, sicer pa ne, ne nasprotuje načelom pravne varnosti.
Sklep VIII Ips 115/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.02.2011odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta - rok za odpoved – seznanitev z razlogom za odpoved – akt o sistemizacijiPrenehanje potreb po delu ni nujno vezano na sočasen sprejem novega akta o sistematizaciji delovnih mest. Z dnem, ko se je tožena stranka odločila za ukinitev delovnega mesta, se je tudi seznanila z odpovednim razlogom.
Sodba VIII Ips 155/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.03.2011vojaška oseba - višji upravni delavec - prevedba v naziv - ohranitev napredovanj - plačaV skladu z prvim odstavkom 196. člena ZJU se glede pravic in obveznosti, ki jih določajo predpisi za višje upravne delavce, za višje upravne delavce štejejo uradniki v nazivih od prve do šeste stopnje. Naziv "major" sodi v drugi karierni razred oziroma predstavlja naziv pete stopnje. Glede na 31.a člen Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi pravilo o ohranitvi plačilnih razredov, doseženih na prejšnjem delovnem mestu, ne velja za višje upravne delavce – torej tudi ne za tožnika, kot je pravilno ugotovilo sodišče druge stopnje.
Sodba VIII Ips 158/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.02.2011obstoj delovnega razmerja - status zavarovanca - ničnost pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba - enoosebna d.o.o. - podlaga za zdravstveno zavarovanjeTožnica del in nalog v enoosebni d.o.o. ni mogla opravljati po navodilih in pod nadzorom delodajalca, ki ga je kot edina družbenica in zastopnica družbe operativno predstavljala v isti osebi. Bistveni pogoj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi v smislu 4. člena in prvega odstavka 9. člena ZDR zato ni bil podan. Ker pogodba o zaposlitvi, na katero se je tožnica sklicevala ob prijavi v obvezno zdravstveno zavarovanje, glede na ugotovljeno ničnost ni mogla imeti pravnih in dejanskih učinkov pogodbe o zaposlitvi, je tožena stranka utemeljeno zavrnila njeno zahtevo za priznanje statusa zavarovanke na podlagi delovnega razmerja.
Sodba VIII Ips 156/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.01.2011lastnost zavarovanca - delovno razmerje - pravnomočna sodba - plačilo prispevkovNa podlagi določb petega odstavka 7. člena in 191. člena ZPIZ-1 je plačilo prispevkov lahko pogoj za pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja in ne pogoj za priznanje lastnosti zavarovanca.
Sodba VIII Ips 169/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek24.01.2011začasna nezmožnost za delo - ugotavljanje za nazajTožnik ni bil v bolnišnici, ni zbolel v tujini in sodišče tudi ni ugotovilo drugih utemeljenih primerov, zaradi katerih tožnik ni mogel do osebnega zdravnika oziroma mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost.
Sodba in sklep VIII Ips 172/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek04.04.2011delna invalidska pokojnina - pokojninska doba v Sloveniji - pokojnina v Srbiji - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - prevedba po uradni dolžnosti - nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časomTožnik ima ob pravilni razlagi 177. člena ZPIZ-1 in ob upoštevanju določb 67. in 68. člena tega zakona (če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine glede na nastanek invalidnosti in minimalno pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji) pravico do priznanja (sorazmernega dela) invalidske pokojnine, kljub temu, da mu je to pravico nosilec zavarovanja v Srbiji že priznal tudi ob upoštevanju v Republiki Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe.
Sodba in sklep VIII Ips 111/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.06.2011začasna nezmožnost za delo - odsotnost zaradi iste bolezni - nepravilna razveljavitev celotne prvostopenjske sodbe - sprememba sodbe v škodo pritožnika - kršitev ustavne pravice do pritožbeSodišče druge stopnje ni postopalo pravilno, ko je kljub pritožbi tožnika zoper zavrnilni del sodb sodišča prve stopnje v celoti razveljavilo sodbi sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (celo dvakrat). ZPP izrecno ne opredeli kršitve določb postopka, ki bi se nanašala na konkreten primer. Kljub temu že ustavna pravica do pritožbe oziroma do pravnega sredstva zagotavlja, da se ta pravica, ki je stranki namenjena zaradi varstva in zaščite njenih pravic v postopku, ne spremeni v pravico, ki lahko stranki, ki se edina pritožuje, tudi škoduje. Strah, da bi sodišče druge stopnje lahko spremenilo sodbo v škodo stranke, ki se je edina pritožila, ali da bi po razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje s strani pritožbenega sodišča (pri čemer bi razveljavitev celo posegla v dejansko neizpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje in s tem tudi v institut pravnomočnosti) v ponovnem postopku prišlo do odločitve v škodo stranke,...
Sodba VIII Ips 173/2010Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek07.02.2012invalidnost III. kategorije – mnenje invalidske komisije – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga – izvedenec - zavrnitev dokaza z izvedencemV sodnem postopku sicer mnenja invalidskih komisij I. in II. stopnje, torej izvedenskih organov tožene stranke, ne predstavljajo izvedenskega mnenja v skladu z določbami 243. do 256. člena ZPP. Kljub temu pa mnenja invalidskih komisij niso brez dokazne vrednosti, saj predstavljajo enega od dokazov za ugotavljanje zmožnosti zavarovanca za opravljanje organiziranega pridobitnega dela oziroma njegove preostale delovne zmožnosti. Zgolj splošno nasprotovanje mnenju invalidskih komisij, ki ni v nasprotju s predhodnimi mnenji in z medicinsko dokumentacijo, ne zahteva še izvedbe dokaza s sodnim izvedencem.

Izberi vse|Izvozi izbrane