Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1475cT1WSUlJJTIwSXBzJTIwMjU2LzIwMTYmZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmZGF0YWJhc2UlNUJJRVNQJTVEPUlFU1AmX3N1Ym1pdD1pJUM1JUExJUM0JThEaSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZvcmRlcj1jaGFuZ2VEYXRlJmRpcmVjdGlvbj1hc2M=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba VIII Ips 256/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek17.11.2008starostna pokojnina – odmera pokojnine za nazaj – odločba Ustavnega sodišča – odškodninska odgovornost zavoda - protipravno ravnanjeDo odmere pokojnine za nazaj bi bil tožnik upravičen le v primeru, če do začetka učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča o pravici še ne bi bilo pravnomočno odločeno. Ker pa je do pravnomočne odločitve prišlo že dalj časa pred (interpretativno) odločbo Ustavnega sodišča, je tožena stranka morala upoštevati 4. točko odločbe in novo pokojnino odmeriti šele od 1.11.2003 – od prvega dne naslednjega meseca po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Protipravnosti ravnanja tožene stranke (javnega zavoda), ki je nosilka in izvajalka obveznega zavarovanja, ni mogoče enačiti z razlogi odločitve oziroma s samo odločitvijo Ustavnega sodišča o ustavno-skladni razlagi neke zakonske določbe, ki jo je tožena stranka pred odločbo Ustavnega sodišča razlagala in uporabljala drugače. Posebej še, ker takšna interpretacija ni bila očitno nepravilna in jo je v sodni presoji potrdilo tudi sodišče.
Sklep VIII Ips 72/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.02.2009inovacijski predlog - predložitev dokaza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbeV razlogih sodbe sodišča prve stopnje, ki temelji na očitno napačni ugotovitvi, da tožeča stranka inovacijskega predloga ni predložila sodišču, je nasprotje med tem, kar se navaja o vsebini listin in med samimi temi listinami, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Sodba VIII Ips 35/96Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.11.1996pravice nekaterih kategorij zavarovancev - starostna pokojnina - poslanci - revizijaV 169. členu (četrti del) ZPIZ določa, da posamezne kategorije zavarovancev lahko v primerih in na način, določen v zakonu, izjemoma pridobivajo pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Vendar to še ne pomeni, da gre za povsem posebne pravice, ki se priznavajo brez ustreznih postopkovnih določb in da zato postopki ne potekajo po vseh ostalih določbah ZPIZ. Kljub nekaterim drugače določenim pogojem za pridobitev pravic iz pokojninskega zavarovanja, so zato tudi njihove odločbe podvržene reviziji, katere namen je predvsem odprava morebitnih napak, do katerih lahko pride v postopku in ki jih je bilo pred uvedbo instituta revizije v ZPIZ, težko popraviti v skladu s predpisi.
Sklep VIII Ips 150/96Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.04.1997pravica do starostne pokojnine - obnova postopka - obnovitveni razlog - kaznivo dejanjeObstoj verjetno izkazanih okoliščin je potreben tudi za uporabo določbe 4. odstavka 252. člena ZUP v zvezi z drugo točko 249. člena ZUP. Sama trditev, da je bilo s tem, ko naj bi se izgubil dokument, storjeno kaznivo dejanje, ne zadošča niti za sum storitve kaznivega dejanja. Tudi za sum storitve kaznivega dejanja morajo obstajati določeni dokazi, zato za uvedbo in izvedbo kazenskega postopka ne zadoščajo le tožničina ugibanja in verjetnost. Tožnica pa razen svojih zatrjevanj o obstoju kaznivega dejanja ni navedla konkretnih podatkov, okoliščin in dokazov, ki bi dajali podlago za verjetnost, da je bilo kaznivo dejanje res storjeno.
Sklep VIII Ips 60/97Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.09.1997starostna pokojnina - odmera - predhodni postopek - obnova postopka - razmerje med predlogom za obnovo postopka in drugimi izrednimi pravnimi sredstviOb ugotovitvi, da se tožnica v omenjenih vlogah ni izrecno sklicevala na nobeno določbo Zakona o splošnem upravnem postopku kot načina za odpravo, po njenih navedbah nepravilne odmere starostne pokojnine, pač pa je svoji vlogi z dne 19.11.1991 kot dokaz za pravilen izračun pokojninske osnove priložila pojasnilo ministrstva za delo glede valorizacije nadomestila osebnega dohodka med boleznijo, revizijsko sodišče nima pomislekov v pravilnost odločanja tožene stranke v obnovitvenem postopku. Zmotno je stališče revizije, da bi bila tožena stranka dolžna obravnavati njeno vlogo kot pobudo za uvedbo postopka po 265. členu ZUP oziroma 3. alinei prvega odstavka 270. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Za razveljavitev ali spremembo pravnomočne odločbe po tem določilu mora biti izpolnjen med drugim pogoj, da so bila pred tem že izčrpana vsa druga izredna pravna sredstva. Ker je bilo tožnici za dosego razveljavitve, odprave ali spremembo napadene...
Sodba VIII Ips 187/98Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek17.11.1998odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - domneva vzročnosti - nevarna stvar - deljena odgovornostObjektivno odgovorna oseba se lahko delno oprosti odgovornosti, če je oškodovanec deloma kriv za škodo (3. odstavek 177. člena ZOR). Ker je tožnik z nepravilnim odvženjem potezne naprave soprispeval k nastanku škodnega dogodka, mora sam trpeti del njegovih posledic. Večja odgovornost tožnika (70 %) temelji na dejstvu, da je s tem, ko je kot strokovno usposobljen vzdrževalec odvrgel potezno napravo (težko cca 12 kg) s par metrov dolgo verigo ravnal z veliko nepazljivostjo, saj bi se glede na svoje posebne lastnosti in okoliščine moral in mogel zavedati možnosti nastanka škodnih posledic.
Sklep VIII Ips 256/98Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.03.1999delovno razmerje pri delodajalcu - sodni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročanje pisanj - pravočasnost pritožbeKer se poraja dvom o pravilnosti datuma, vpisanega na povratnici, ki ga ni vpisal sam tožnik, in ker drugi predloženi dokazi dopuščajo možnost, da je vpisan napačen datum, je revizijsko sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 394. člena ZPP reviziji ugodilo, razveljavilo sklep sodišča druge stopnje in mu zadevo vrnilo v novo sojenje.
Sodba in sklep VIII Ips 256/2004Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.03.2005zastaranje terjatve, reintegracija - ugovor zastaranja (šele) v pritožbi - pojem vrnitve (reintegracije) delavca - pravice v zvezi z reintegracijoNa podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 286. člena tega zakona. Ugovor zastaranja, ki je po svoji pravni naravi ugovor materialnega prava, je tudi ugovor, ki se nanaša na navajanje dejstev in predlaganje dokazov o tem dejstvu. Zato je prepozen ugovor zastaranja terjatve, ki je dan šele v pritožbi, pritožnik pa v njej ni navajal in izkazal okoliščin, ki jih določata prej navedena člena ZPP. Sodna razveljavitev (odpovedi pogodbe o zaposlitvi) sklepov delodajalca o prenehanju delovnega razmerja pomeni v načelu vzpostavitev prejšnjega stanja in torej pravico delavca do vrnitve na prejšnje delovno mesto (reintegracija). To tudi pomeni pravico do plače, plačila prispevkov in pravico do vpisa delovne dobe v...
Sodba VIII Ips 117/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.11.2005razrešitev direktorja - plačilo odpravnine - utemeljeni razlogiOdlašanje s pripravo strategije razvoja kljub drugačni zahtevi nadzornega sveta in odlašanje s sklicem skupščine, kljub izrecni zahtevi zunanjega delničarja in drugačnemu stališču nadzornega sveta pomeni hujšo kršitev obveznosti uprave in s tem utemeljen razlog za predčasno razrešitev tožnika z delovnega mesta direktorja družbe.
Sklep VIII Ips 322/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.09.2006prenehanje delovnega razmerja - reintegracija in reparacija - tožbeni zahtevek - prekluzivni ali zastaralni rokZ razveljavitvijo odločbe o prenehanju delovnega razmerja se vzpostavi stanje, ki je obstajalo pred izdajo dokončne odločbe delodajalca, pravni položaj delavca pa je takšen, kot da ne bi bilo nezakonite odločitve o prenehanju delovnega razmerja. Delavec ni dolžan postaviti tožbenega zahtevka za reintegracijo in reparacijo v roku, ki ga določa 83. člen ZTPDR. Rok po 1. odstavku 83. člena ZTPDR je predviden kot rok, v katerem mora delavec izpodbijati dokončne odločitve delodajalca in je prekluzivnega značaja. Za izpolnitev obveznosti vrnitve na delo in denarnih obveznosti poseben rok v ZTPDR ni predviden, sicer pa ga je šteti za zastaralni rok, ki lahko teče šele od prejema pravnomočne sodbe o razveljavitvi sklepov o prenehanju delovnega razmerja.
Sodba VIII Ips 256/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.09.2006prenehanje delovnega razmerja – program razreševanja presežkov delavcev – arbitraža – imenovanje arbitraV skladu s 102. členom ZSDU mora predlagatelj arbitraže svojega arbitra imenovati obenem s predlogom za začetek arbitraže. Svet delavcev je sprejel sklep, da sproža postopek arbitraže v zvezi s program razreševanja trajno presežnih delavcev, vendar pa ni imenoval svojega arbitra, ampak je v sklepu odločil, da ga bo imenoval kasneje. Slednje pomeni, da niso bile izpolnjene zakonske zahteve za začetek arbitraže, zato se šteje, da je bil program razreševanja trajno presežnih delavcev sprejet, oziroma, da je postal dokončen, tožena stranka pa je imela pravico po njem nadaljevati s postopki v zvezi s trajnimi presežki delavcev.
Sklep VIII Ips 253/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek18.06.2007delovno razmerje pri delodajalcu - akt o prevzemu delavcev k drugemu delodajalcu - ničnost - pravni interes - sklep o prenehanju delovnega razmerja - postopek za uveljavljanje pravicTožnik se roku za varstvo pravic in za sodno varstvo zoper sklep delodajalca o njegovih pravicah in obveznostih ne more izogniti s sklicevanjem na uveljavljanje domnevne ničnosti ene od podlag za izdajo takšnega sklepa. Varstvo pravic delavcev in uveljavljanje le-teh pred sodiščem je v 83. členu ZTPDR posebej urejeno tudi v razmerju do uveljavljanja ničnosti po obligacijskih predpisih.
Sodba VIII Ips 361/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.11.2007dopolnilno delovno razmerje - soglasje delodajalca - umik soglasja - prenehanje delovnega razmerjaPredpostavka za sklenitev dopolnilnega delovnega razmerja je predhodna zaposlitev pri drugem delodajalcu za poln delovni čas in soglasje takega delodajalca. Kakor hitro se delodajalec, pri katerem je delavec zaposlen za poln delovni čas, spremeni, bi moral soglasje dati novi delodajalec. Če pa delodajalca ni več, ker se je delavec na primer upokojil, ni več delodajalca, ki bi soglasje lahko dal. Situacija je lahko le enaka kot v primeru, če delodajalec, pri katerem je delavec zaposlen za poln delovni čas, umakne soglasje.
Sodba VIII Ips 277/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.09.2007invalidnost - mnenje invalidske komisije - izvedensko mnenje - bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaza z izvedencemMnenje invalidske komisije prve in druge stopnje, ki sta izvedenska organa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (torej ene od strank v postopku), ne predstavlja izvedenskega mnenja v skladu z določbami ZPP, saj ima tak značaj lahko le izvedensko mnenje izvedenca, ki ga v postopku določi razpravljajoče sodišče. Izvid in mnenje invalidske komisije predstavlja javno listino. Ker se podatki oziroma mnenja invalidskih komisij niso razhajala z ostalimi medicinskimi izvidi, je sodišče utemeljeno zavrnilo dodatni dokazni predlog za postavitev sodnega izvedenca in se je lahko oprlo tudi na izvide in mnenja invalidskih komisij.
Sodba VIII Ips 444/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek18.12.2007pravice iz invalidskega zavarovanja - poslabšanje zdravstvenega stanja - mnenje invalidske komisije - izvedensko mnenje - bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaza z izvedencemPredmet sodne presoje je bila odločitev pristojnih organov tožene stranke o pravicah tožnice iz invalidskega zavarovanja glede na dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno v času odločanja - torej v letu 2000 in 2001. Kasnejše spremembe v zdravstvenem stanju tožnice, tudi ob isti diagnozi bolezni, so bile lahko podlaga za novo odločanje o teh pravicah.
VSL sodba I Cpg 393/99Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek13.04.2000trditvena podlagaPo ugovoru tožene stranke na glavni obravnavi, da faktur, na katere se sklicuje, tožeča stranka in predložila, je prvostopno sodišče pozvalo tožečo stranko, naj jih predloži, tožeča stranka pa tega ni storila do konca glavne obravnave. Glede na to, da mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerim izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke, sklicujoč se na določilo 219. čl. ZPP/77 kot neutemeljen zavrnilo. 
Sodba VIII Ips 403/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek21.09.2009nadomestilo za bolniško odsotnost po prenehanju delovnega razmerja – kasnejša odločitev o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja – vrnitev nadomestilaZZVZZ in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ne vsebujejo določbe, da bi moral zavarovanec ali njegov delodajalec že izplačano nadomestilo plače vrniti v primeru kasnejše pravnomočne odločbe sodišča, s katero se ugotovi, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi zavarovancu, ki je bil upravičen do nadomestila plače na podlagi določb 34. člena ZZVZZ oziroma 137. člena Pravil, nezakonita.
Sodba in sklep VIII Ips 548/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.10.2009pravnomočna odločba o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja - uveljavljanje reintegracije in reparacije – zastaranje – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odmera odškodninePo pravnomočni sodbi o tem, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo in da ji gredo pravice iz delovnega razmerja najmanj do 1. 9. 2003, je tožnica lahko (glede na odklonilno reakcijo tožene stranke) še vedno zahtevala tudi vrnitev na delo in plačilo nadomestila plače ter drugih prejemkov iz delovnega razmerja po 1. 9. 2003. Kriterije za odmero odškodnine po 118. členu ZDR bo morala dokončno oblikovati sodna praksa - predvsem ob upoštevanju, da gre za odškodnino za škodo delavca, ker se ne vrne na delo k delodajalcu. Zaradi tega bo pri njeni odmeri treba upoštevati predvsem zaposlitvene možnosti delavca, njegovo starost, delovno dobo, poklic, druge osebne okoliščine, prejemanje denarnega nadomestila, ipd..
Sklep VIII DoR 40/2009-6Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek03.02.2010predlog za dopustitev revizije – odškodninska odgovornost zavoda - vsebina predloga – zavrženje predlogaPredlog za dopustitev revizije se zavrže, ker predlagatelj ni natančno in konkretno navedel spornega pravnega vprašanja oziroma pravila, ki naj bi bilo prekršeno, niti ni povedal, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito.
Sodba in sklep VIII Ips 91/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.03.2010izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – preklic odpovedi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravni interes – ugotovitev nezakonitosti odpovedi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - restitucija – obseg odškodnine – dovoljenost revizije – stroški postopka – zavrženje revizijeRevizija je dovoljena le zoper tisti sklep, ki ga izda sodišče druge stopnje in s katerim je postopek pravnomočno končan. Ker sklep o stroških postopka nima takšne narave, zoper njega vložena revizija ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo.Ker je bila tožeči stranki vročena izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, je ta imela pravni interes za zavarovanje svojih pravic iz delovnega razmerja in bila v ta namen upravičena uveljaviti v zakonu določeno pravno varstvo, torej na podlagi tretjega odstavka 204. člena ZDR vložiti tožbo za ugotovitev nezakonitosti podane odpovedi. Neposredna pravna podlaga za priznanje vtoževanih restitucijskih zahtevkov je podana že v samem določilu prvega odstavka 118. člena ZDR, na katerem temelji izpodbijana odločitev. Le-to med drugim določa, da pri sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi sodišče ugotovi trajanje delovnega razmerja najdalj do odločitve sodišča prve stopnje, ter prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz...

Izberi vse|Izvozi izbrane