Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1450cT1WSUlJJTIwSXBzJTIwMjU2LzIwMTYmZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmZGF0YWJhc2UlNUJJRVNQJTVEPUlFU1AmX3N1Ym1pdD1pJUM1JUExJUM0JThEaSZvcmRlcj1kYXRlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9OQ==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL Sklep II Cp 395/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek24.01.2019razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - pogodba, sklenjena namesto razlastitve - pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - razpolagalna nesposobnost - dobra vera - dobroverni pridobitelj - zemljiški dolgRazpolagalno nesposobnost odsvojitelja (prenosnika) sanira načelo zaupanja v zemljiško knjigo, v kolikor se nanj sklicuje dobroverni pridobitelj. Do okoliščine obstoja predlagateljeve dobre vere (ob upoštevanju načela zaupanja v zemljiško knjigo) v času, ko naj bi pridobil pravici iz obeh zemljiških dolgov, pa se sodišče prve stopnje ni (ustrezno obrazloženo) opredelilo. Čeprav vprašanje dobre vere vsakokratnih zemljiških lastnikov ni nerelevantno, pa je v obravnavani zadevi ključno predvsem, ali je bil v času, ko naj bi pravice iz zemljiških dolgov pridobil, dobroveren predlagatelj.
VSC Sodba Cp 527/2018Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek24.01.2019odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - vzročna zveza - škodni dogodek kot sprožilni dejavnikTorej je poškodba sama - zvin desnega kolenskega sklepa z manjšo raztrganino zunanjega meniskusa - nastala neodvisno od prehodne okvare hrustanca, oziroma nastala bi tudi, če predhodne okvare hrustanca ne bi bilo. Izvedensko mnenje potrjuje ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obravnavana poškodba sprožila vse opisane zdravstvene težave z desnim kolenom, da so bile vse akutne zdravstvene težave s poškodovanim kolenom in posledično zdravljenje v celoti povezani s poškodbo v obravnavanem škodnem dogodku (listna št. 174). Izvedensko mnenje potrjuje tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da okvare sklepnega hrustanca pogosto dalj časa ne povzročajo nobenih zdravstvenih težav in se izrazijo šele ob nekem sprožilnem elementu, kot se je zgodilo pri tožniku v obravnavanem škodnem dogodku, da je torej škodni dogodek bil sprožilni element za manifestacijo vseh nastalih težav.
VSL Sodba in sklep II Cp 1550/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek23.01.2019uporabnina za nepremičnino - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - prvi narok za glavno obravnavo - materialno procesno vodstvo - poziv k dopolnitvi predloga - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo - edicijska dolžnost stranke - ugovor pobota terjatev - pobot z zastarano terjatvijo - naturalna obveznost - oblikovanje izreka sodbe - tek zakonskih zamudnih obresti - odmera pravdnih stroškov - načelo uspeha pravdnih strankOdločilno je, da je bilo s sklepom, s katerim je sodišče na prvem naroku toženi stranki dodelilo dodaten rok za dopolnitev navedb o pobotnem ugovoru, prebito pravilo o prekluziji glede navajanja novih dejstev in dokazov iz 286. člena ZPP. Tožena stranka se je pravilno odzvala, in sicer z dopolnitvijo nepopolnega pobotnega ugovora, zato se sankcija prekluzije na tako podane navedbe ne razteza. V roku podana dopolnitev s strani tožene stranke se tako šteje kot pravočasna. OZ v 314. členu določa, da se dolg lahko pobota z zastarano terjatvijo. Ta določba se ne nanaša na primer, ko gre za že zastarano terjatev tožeče stranke. Zastaranje terjatve, ki se uveljavlja s tožbo (tudi nasprotno), se presoja na dan vložitve tožbe. V primeru zastaranja se tožbeni zahtevek zavrne. Zato je napačna odločitev sodišča prve stopnje, da zastarana terjatev "ne obstoji". Terjatev (naturalno) obstoji, le zastarala je in ni iztožljiva. Če sodišče ugotovi, da del terjatve tožeče...
VSRS Sodba VIII Ips 309/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.01.2019direktor - pogodba o poslovodenju - nezakonita razrešitev - odškodnina - kršitev pogodbe - pozitivni pogodbeni interes - odpravninaTožnik uveljavlja odškodnino zaradi nezakonite razrešitve in ne zaradi prenehanja delovnega razmerja, saj je bilo prenehanje delovnega razmerja dejansko avtomatična posledica razrešitve. Škoda je tožniku nastala zaradi nezakonite razrešitve, torej zaradi kršitve pogodbe, in ne zaradi njene odpovedi, ki je predstavljala le izvršitev razrešitve. Posledično do vzpostavitve delovnega razmerja in do prejemkov iz delovnega razmerja ni bil upravičen in jih tudi ni zahteval. To pa ne pomeni, da ni upravičen do odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonite razrešitve, torej zaradi nezakonite prekinitve statusno pravnega razmerja oziroma kršitve pogodbe. Ker je z nezakonito razrešitvijo prenehalo statusnopravno razmerje med strankama, toženka obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi do tožnika - to je omogočanje opravljanja funkcije direktorja do izteka mandata - ni izpolnila.
VSRS Sodba VIII Ips 104/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.01.2019pogodba o zaposlitvi za določen čas - razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas - transformacija - manjši delodajalecV primeru spora o zakonitosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas je dolžan tudi manjši delodajalec dokazati obstoj tistega razloga za njeno sklenitev, ki je v pogodbi o zaposlitvi naveden, ne pa obstoja drugega razloga, čeprav bi ta lahko predstavljal zakonski razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Niti drugi odstavek 54. člena ZDR-1 niti drugi odstavek 16. člena kolektivne pogodbe dejavnosti ne dajeta podlage za drugačen zaključek. Če obstoja razloga, ki je naveden v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, ne dokaže, je takšna pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, zato se šteje, da je sklenjena za nedoločen čas.
VSRS Sodba VIII Ips 169/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.01.2019dodatek za delovno dobo - višina dodatka - delovna doba - kolektivna pogodba dejavnostiIzjemoma se v primerih, ki so taksativno našteti v tretjem odstavku 9. člena ZDR-1, pravice in obveznosti s kolektivno pogodbo lahko uredijo drugače, kot je določeno v ZDR-1. Med izjemami, ki omogočajo drugačno ureditev, kar lahko pomeni tudi za delavca manj ugodno ureditev in s tem odstop od načela in favoren, je tudi določba 222. člena ZDR-1, s tem da je v samem 222. členu ZDR-1 možnost takšne, drugačne ureditve omejena le na kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti.
VSRS Sodba VIII Ips 85/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.01.2019odmera pokojnine - plača - preračun - bruto in neto znesek - valorizacijski količnikNa podlagi 390. člena ZPIZ-2 se prej veljavni predpisi uporabljajo le v primerih, ko se je postopek za uveljavitev pravice začel pred uveljavitvijo ZPIZ-2. Tožnik neutemeljeno nasprotuje uporabi podzakonskega akta, s katerim se vsako leto določijo valorizacijski količniki za preračun plač iz prejšnjih let zavarovanja na raven povprečnih plač iz zadnjega koledarskega leta pred letom, v katerem ti veljajo. Podlaga za to je podana v četrtem odstavku 35. člena ZPIZ-2, ki pomeni le realizacijo drugega odstavka tega člena.
VSRS Sodba VIII Ips 96/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.01.2019direktor - potek mandata - ugotovitev nezakonitosti odpovedi - izplačilo razlike v plačah - višinaUpoštevajoč odškodninski temelj povračila v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, delavcu pripada nadomestilo plače v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi (glej tudi 169. člen OZ). To pomeni, da mu pripada nadomestilo tiste plače, kot bi jo prejel, če bi delal, kar vključuje tudi morebitna zvišanja plače, uskladitve, dodatna izplačila plač ipd. Zato se v takih in podobnih primerih ni mogoče vedno nasloniti na določbo sedmega odstavka 137. člena ZDR-1, ki določa nadomestilo plače v višini povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas v zadnjih treh mesecih; takšna višina nadomestila v nekaterih primerih namreč ne pokrije celotnega prikrajšanja. V konkretnem primeru je pogodbeno določilo jasno: direktorici pripada nadomestilo plače v višini njene direktorske plače še za tri mesece po prenehanju mandata (torej tri mesece po 30. 6....
VSRS Sodba VIII Ips 103/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.01.2019izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopkaOčitana kršitev 8. člena ZPP lahko predstavlja le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (kar pravilno navaja tudi tožnik), če je takšna kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost odločbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Zaradi relativno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP se revizija lahko vloži, če je bila ta storjena v postopku pred sodiščem druge stopnje (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Za takšen primer gre lahko tudi takrat, kadar je revident že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje uveljavljal takšno kršitev, pa je pritožbeno sodišče neutemeljeno ni sankcioniralo oziroma je ni upoštevalo, zaradi česar je s takšno kršitvijo obremenjena tudi izpodbijana sodba sodišča druge stopnje. V konkretni zadevi je tožnik šele v reviziji uveljavljal navedeno bistveno kršitev določb postopka, ne da bi jo pri tem uveljavljal že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje.
VSRS Sodba VIII Ips 91/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.01.2019redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - nevestno opravljanje dela - delo na projektih - reintegracija - sodna razvezaSodišči prve in druge stopnje sta v okviru trditev strank ugotovili, da očitek, da tožnica ni opravljala nalog vodenja in izvajanja domačih in tujih projektov, ni utemeljen, saj je tožnica to delo prav v spornem obdobju opravljala in je prav zaradi dela upravičeno pojasnila razloge za neprijavo na projekt. Intenzivnost obremenitve tožnice in dejanske količine dela s projektom toženka ni posebej in konkretno izpostavljala. Celo ko je tožnica navedla in opisala, da je šlo za zahteven projekt, ki je po njenem zahteval štiri mesece dela, toženka tega ni zanikala v smislu konkretnega nestrinjanja s tem. Tudi revizijske navedbe o dolžnosti upoštevanja količinske (ne)obremenjenosti tožnice so splošne, saj toženka niti v reviziji ne konkretizira dejstev o tem, da projekt H. ni zahteval tolikšnega angažmaja tožnice, da se ta ne bi mogla (ustrezno) pripraviti in prijaviti na druge projekte. V zvezi z odločitvijo o reintegraciji tožnice se revizijsko sodišče delno strinja...
VSRS Sodba VIII Ips 93/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.01.2019pokojnina - izplačilo - splošni pogoji - posebni pogoji zavarovanja - dodana dobaPravica do izplačila 20 % pokojnine je vezana na izpolnjevanje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih oziroma brez upoštevanja dodane dobe obveznega dodatnega in poklicnega zavarovanja. Ker tožnik na dan vložitve vloge teh pogojev ni izpolnjeval, je bil njegov zahtevek za priznanje pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine utemeljeno zavrnjen.
VSRS Sodba VIII Ips 110/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.01.2019ponovna odmera pokojnine - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - nova odločba - učinek za naprejNa podlagi 4. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 je ponovna odmera omogočena tudi v primerih kot je tožničin, v katerih niso bile izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstvih po splošnih procesnih pravilih, saj toženki nalaga izdajo novih odločb ne glede na to, koliko časa je preteklo od dokončnosti odločbe o priznanju in odmeri pravice. To za tožnico predstavlja pozitiven odstop od zakonsko določenih možnosti posega v pravnomočno odločbo, saj v nasprotnem primeru tožnici v letu 2015 ne bi bilo mogoče odmeriti pokojnine v višjem znesku. Glede učinkovanja nove odločbe Ustavno sodišče ni odstopilo od tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2, po katerem nova odločba učinkuje za naprej, temveč je v zvezi s ponovno odmero pokojnine tudi samo v 5. točki izreka odločbe z dne 26. 3. 2015 izrecno določilo takšen učinek nove odločbe.
VSRS Sodba VIII Ips 14/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.01.2019odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - reorganizacija - delovne naloge - obseg del - potreba po deluPoslovni razlog je podan tudi, če naloge, ki jih je delavec opravljal, še obstajajo, pa jih je delodajalec z drugačno organizacijo dela prerazporedil med druge delavce. Zaradi prerazporeditve nalog, delo delavca, ki je te naloge opravljal, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni več potrebno.
VSRS Sklep II DoR 377/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.01.2019dopuščena revizija - pobot - procesni pobot - pobotni ugovor - zastaranje terjatveRevizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko se nista oprli na določbo 314. člena OZ glede učinkov uveljavljanja v pobot zastarane terjatve oziroma konkretno, ali je pri procesnem pobotanju odločilen trenutek, ko so se stekli pogoji za pobot, ali trenutek, ko je v postopku podan ugovor pobota.
VSL Sodba in sklep II Cp 1696/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek16.01.2019odgovornost za škodo na javnih površinah, ki so javno dobro - odgovornost upravljalca javnega dobra - soprispevek oškodovanca - razpravno načelo - prekluzija dejstev in dokazov - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - posebno težka invalidnost - stroški zdravljenja - trajno povečane potrebeDolžnost lastnika oziroma upravljalca nepremičnine je, da odvrača vzroke, iz katerih za njene uporabnike izhaja potencialna nevarnost za nastanek škode in sprejema ukrepe, potrebne za varno uporabo te površine (ne glede na to, ali je bila klančina objekt vodne infrastrukture ali ne). Nedopustno ravnanje oziroma opustitev, ki je predpostavka krivdne odškodninske odgovornosti, ni le ravnanje v nasprotju s tistim, kar nalagajo pozitivni predpisi, temveč tudi ravnanje v nasprotju s splošno sprejetimi pravili dolžnega ravnanja v določenih razmerjih in situacijah. Če ni predpisa, ki bi nalagal neko dolžno ravnanje, se protipravnost presoja po merilu, ali je bilo mogoče predvideti, da bo opustitev dolžnega ravnanja privedla do škodne posledice. Prva toženka bi lahko pričakovala, da bo kakšen od številnih mimoidočih navedeno relativno položno klančino uporabil tudi za dostop do morja, zato bi morala na primeren način informirati uporabnike, da gre za območje nenaravnega...
VSRS Sodba X Ips 283/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.01.2019dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek od dohodka iz kapitala - davčno izogibanje - ekonomska vsebina posla - navidezen pravni posel - prodaja poslovnega deleža - izplačilo dividend - objektivni in subjektivni elementNedovoljeno davčno izogibanje, s katerim se ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju, so tudi pravni posli, ki sicer niso navidezni v smislu tretjega odstavka 74. člena ZDavP-2, saj sta stranki njihove posledice hoteli in so posli tudi dejansko nastali. Navedeni pravni posli pa se od dopustne davčne optimizacije razlikujejo v tem, da je njihov izključni namen pridobiti neupravičeno davčno ugodnost in preprečiti dosego cilja davčnega predpisa. Če se ugotovi takšno davčno izogibanje, se šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dogodkov.
VSRS Sodba VIII Ips 81/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.12.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - policist - hujša kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti - kršitev delovnih obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja - zagovor - izločitev dokazov - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega rokaKadar delodajalec določeno nedopustno ravnanje delavca pravno opredeli kot kršitev iz prve in druge alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, za zakonitost odpovedi zadošča, da sodišče ugotovi, da je to ravnanje možno subsumirati pod eno od teh dveh določb in se mu ni treba ukvarjati s tem, da bi presojalo, ali ga je mogoče pravno opredeliti tudi kot drug, z zakonom predviden razlog za odpoved. Povedano drugače, ni treba, da bi sodišče presojalo, ali sta kumulativno podana tako odpovedni razlog iz prve alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 kot tudi odpovedni razlog iz druge alineje istega člena. Zadostuje, da je ugotovljeno, da je nedopustno ravnanje mogoče subsumirati pod enega od uveljavljanih odpovednih razlogov.
VSRS Sodba VIII Ips 346/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.12.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - policist - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - nedovoljeni dokaziGotovo je, da je pričakovani obseg zasebnosti manjši, če gre za komunikacijo v takšni, pa čeprav zaprti, skupini na FB, kot je bila v konkretnem primeru. V spornih dveh dnevih je v komunikaciji sodelovalo preko dvajset oseb, še nekaj jih je takrat vanjo le vpogledalo, pri tem pa niti ni bilo ugotovljeno, koliko je bilo oseb, ki so bile takrat vključene v skupino, pa v spornih dveh dnevih v komunikaciji niso sodelovale in vanjo tudi niso vpogledale (konec koncev je šlo takrat za soboto in nedeljo). Bistveno je tudi, da ni bilo ugotovljeno, da bi v komunikacijo posegla tožena stranka.
VSRS Sodba VIII Ips 327/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.12.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - policist - družbena omrežja - varstvo zasebnosti - anonimna prijava - nedovoljen dokaz - možnost nadaljevanja delovnega razmerjaToženka kot delodajalec je podatke o pogovorih zaprte FB skupine pridobila od anonimne osebe, kar pomeni, da ni vedela, kdo je ta oseba in kako je prišla do podatkov. Na podlagi teh podatkov je toženka tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, čeprav na njihovi podlagi ni mogla biti povsem prepričana, ali so točni (podobno, kot če bi odpoved podala le na podlagi govoric). Vendar to ne pomeni, da odpovedi ni podala zakonito oziroma da je ne bi smela podati. Le tvegala je, da v nadaljnjem postopku utemeljenosti odpovednega razloga ne bo mogla dokazati. Tudi v individualnem delovnem sporu sodišče ne sme uporabiti dokaza, ki bi bil pridobljen s kršitvijo z ustavo zagotovljenih človekovih pravic in svoboščin, vendar v spornem primeru ne gre za take dokaze. Toženka je tožnikove kršitve dokazovala z listinami, ki so bili pravilno pridobljeni v predkazenskem postopku. Na ta način pridobljen dokaz ni bil pridobljen nezakonito in s tem dokazom tožnikova pravica do...
VSRS Sodba VIII Ips 344/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.12.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba pooblastil - Facebook - pričakovana zasebnost - anonimna prijava - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - policistRevizijsko sodišče se strinja z razlogi sodišč druge in prve stopnje, da je v popolnem nasprotju s temeljnimi nalogami policista, če ta aktivno (celo v ožji skupini več policistov) sodeluje v zlorabljanju policijskih pooblastil zato, da bi se okrnil ugled ministra, ki je nastopal kot nasprotna stranka v pogovorih s sindikati v času sindikalne aktivnosti tega sindikata (v času trajajoče stavke). Očitno je, da takšna zadeva, ki je prišla tudi v javnost, zelo močno krni ugled Policije. Kršitev iz druge alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 predstavlja hujšo kršitev pogodbenih, pa tudi drugih obveznosti iz delovnega razmerja, in se ne nanaša le na zelo ozek krog pogodbenih obveznosti delavca iz njegovega opisa delovnega mesta. Že sodišče prve stopnje je s tem v zvezi pravilno opozorilo na določbo 37. člena ZDR-1, kodeks ravnanja javnih uslužbencev, načelo zakonitosti, lojalnosti itd. Tožnikov položaj predsednika sindikata je bil še veliko bolj izpostavljen...

Izberi vse|Izvozi izbrane