Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1450cT1WSUlJJTIwSXBzJTIwMjU2LzIwMTYmZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmZGF0YWJhc2UlNUJJRVNQJTVEPUlFU1AmX3N1Ym1pdD1pJUM1JUExJUM0JThEaSZvcmRlcj1kYXRlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NzE=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba VIII Ips 256/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek17.11.2008starostna pokojnina – odmera pokojnine za nazaj – odločba Ustavnega sodišča – odškodninska odgovornost zavoda - protipravno ravnanjeDo odmere pokojnine za nazaj bi bil tožnik upravičen le v primeru, če do začetka učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča o pravici še ne bi bilo pravnomočno odločeno. Ker pa je do pravnomočne odločitve prišlo že dalj časa pred (interpretativno) odločbo Ustavnega sodišča, je tožena stranka morala upoštevati 4. točko odločbe in novo pokojnino odmeriti šele od 1.11.2003 – od prvega dne naslednjega meseca po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Protipravnosti ravnanja tožene stranke (javnega zavoda), ki je nosilka in izvajalka obveznega zavarovanja, ni mogoče enačiti z razlogi odločitve oziroma s samo odločitvijo Ustavnega sodišča o ustavno-skladni razlagi neke zakonske določbe, ki jo je tožena stranka pred odločbo Ustavnega sodišča razlagala in uporabljala drugače. Posebej še, ker takšna interpretacija ni bila očitno nepravilna in jo je v sodni presoji potrdilo tudi sodišče.
Sodba VIII Ips 444/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek18.12.2007pravice iz invalidskega zavarovanja - poslabšanje zdravstvenega stanja - mnenje invalidske komisije - izvedensko mnenje - bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaza z izvedencemPredmet sodne presoje je bila odločitev pristojnih organov tožene stranke o pravicah tožnice iz invalidskega zavarovanja glede na dejansko stanje, kot je bilo ugotovljeno v času odločanja - torej v letu 2000 in 2001. Kasnejše spremembe v zdravstvenem stanju tožnice, tudi ob isti diagnozi bolezni, so bile lahko podlaga za novo odločanje o teh pravicah.
Sodba VIII Ips 361/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.11.2007dopolnilno delovno razmerje - soglasje delodajalca - umik soglasja - prenehanje delovnega razmerjaPredpostavka za sklenitev dopolnilnega delovnega razmerja je predhodna zaposlitev pri drugem delodajalcu za poln delovni čas in soglasje takega delodajalca. Kakor hitro se delodajalec, pri katerem je delavec zaposlen za poln delovni čas, spremeni, bi moral soglasje dati novi delodajalec. Če pa delodajalca ni več, ker se je delavec na primer upokojil, ni več delodajalca, ki bi soglasje lahko dal. Situacija je lahko le enaka kot v primeru, če delodajalec, pri katerem je delavec zaposlen za poln delovni čas, umakne soglasje.
Sodba VIII Ips 277/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.09.2007invalidnost - mnenje invalidske komisije - izvedensko mnenje - bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaza z izvedencemMnenje invalidske komisije prve in druge stopnje, ki sta izvedenska organa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (torej ene od strank v postopku), ne predstavlja izvedenskega mnenja v skladu z določbami ZPP, saj ima tak značaj lahko le izvedensko mnenje izvedenca, ki ga v postopku določi razpravljajoče sodišče. Izvid in mnenje invalidske komisije predstavlja javno listino. Ker se podatki oziroma mnenja invalidskih komisij niso razhajala z ostalimi medicinskimi izvidi, je sodišče utemeljeno zavrnilo dodatni dokazni predlog za postavitev sodnega izvedenca in se je lahko oprlo tudi na izvide in mnenja invalidskih komisij.
Sklep VIII Ips 253/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek18.06.2007delovno razmerje pri delodajalcu - akt o prevzemu delavcev k drugemu delodajalcu - ničnost - pravni interes - sklep o prenehanju delovnega razmerja - postopek za uveljavljanje pravicTožnik se roku za varstvo pravic in za sodno varstvo zoper sklep delodajalca o njegovih pravicah in obveznostih ne more izogniti s sklicevanjem na uveljavljanje domnevne ničnosti ene od podlag za izdajo takšnega sklepa. Varstvo pravic delavcev in uveljavljanje le-teh pred sodiščem je v 83. členu ZTPDR posebej urejeno tudi v razmerju do uveljavljanja ničnosti po obligacijskih predpisih.
Sklep VIII Ips 3/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek07.11.2006izvedensko mnenje - mnenje invalidske komisije - zavrnitev dokaza z izvedencemPri presoji zakonitosti dokončne odločbe o invalidnosti je potrebno upoštevati tožničino delovno zmožnost v času te odločbe in ne šele kasneje. Mnenja o invalidnosti, telesni okvari, potrebi po ostali pomoči in postrežbi, itd., ki jih v postopku ugotavljanja pravic iz zavarovanja pri toženi stranki dajejo invalidske komisije I. in II. stopnje, imajo naravo izvedenskih mnenj le v teh - predsodnih postopkih, ne pa v postopku pred sodiščem, kjer je potrebno izhajati iz določb ZPP in upoštevati zahtevo po nepristranskem strokovnem mnenju, ki ga ne more podati organ ene od strank v postopku. Glede na naravo mnenj invalidske komisije I. in II. stopnje je v sodnem postopku, v katerem kot ena od strank nastopa Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, neprimerno zahtevati od invalidske komisije II. stopnje še dodatno mnenje, v katerem invalidska komisija ne pojasni le morebitnih nejasnosti v svojem že podanem mnenju, temveč se poleg tega še enkrat izrecno...
Sklep VIII Ips 322/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.09.2006prenehanje delovnega razmerja - reintegracija in reparacija - tožbeni zahtevek - prekluzivni ali zastaralni rokZ razveljavitvijo odločbe o prenehanju delovnega razmerja se vzpostavi stanje, ki je obstajalo pred izdajo dokončne odločbe delodajalca, pravni položaj delavca pa je takšen, kot da ne bi bilo nezakonite odločitve o prenehanju delovnega razmerja. Delavec ni dolžan postaviti tožbenega zahtevka za reintegracijo in reparacijo v roku, ki ga določa 83. člen ZTPDR. Rok po 1. odstavku 83. člena ZTPDR je predviden kot rok, v katerem mora delavec izpodbijati dokončne odločitve delodajalca in je prekluzivnega značaja. Za izpolnitev obveznosti vrnitve na delo in denarnih obveznosti poseben rok v ZTPDR ni predviden, sicer pa ga je šteti za zastaralni rok, ki lahko teče šele od prejema pravnomočne sodbe o razveljavitvi sklepov o prenehanju delovnega razmerja.
Sodba VIII Ips 256/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.09.2006prenehanje delovnega razmerja – program razreševanja presežkov delavcev – arbitraža – imenovanje arbitraV skladu s 102. členom ZSDU mora predlagatelj arbitraže svojega arbitra imenovati obenem s predlogom za začetek arbitraže. Svet delavcev je sprejel sklep, da sproža postopek arbitraže v zvezi s program razreševanja trajno presežnih delavcev, vendar pa ni imenoval svojega arbitra, ampak je v sklepu odločil, da ga bo imenoval kasneje. Slednje pomeni, da niso bile izpolnjene zakonske zahteve za začetek arbitraže, zato se šteje, da je bil program razreševanja trajno presežnih delavcev sprejet, oziroma, da je postal dokončen, tožena stranka pa je imela pravico po njem nadaljevati s postopki v zvezi s trajnimi presežki delavcev.
Sodba VIII Ips 246/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek12.09.2006javna listina - izvedenci - invalidska komisija - mnenje invalidske komisije v sodnem postopkuV sodnem postopku mnenje invalidske komisije prve in druge stopnje, ki sta izvedenska organa zavoda, torej ene od strank v postopku, ne predstavlja izvedenskega mnenja v skladu z določbami 243. do 256. člena ZPP, saj ima tak značaj lahko le izvedensko mnenje izvedenca, ki ga v postopku določi razpravljajoče sodišče. Glede na to se je sodišče druge stopnje neutemeljeno sklicevalo na določbo 247. člena ZPP v zvezi z izločitvijo izvedenca. Čeprav izvedenskih mnenj invalidskih komisij ni mogoče šteti za mnenja sodnih izvedencev (zaradi česar se s tem v zvezi tudi ni mogoče sklicevati na določbo 247. člena ZPP o njihovi izločitvi), mnenja invalidskih komisij niso brez dokazne vrednosti. Ti izvidi in mnenja predstavljajo listinske dokaze. Gre za listine, ki so jih izdali izvedenski organi pri izvrševanju javnega pooblastila, ki jim je poverjeno z zakonom, torej za javne listine (prvi odstavek 224. člena ZPP).
VSL sklep I Cp 2349/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek25.05.2006nevarna dejavnost – supermoto tekmovanje – obratovalec – organizator tekme – oprostitev odgovornosti – soprispevek oškodovancaNarava in način izvajanja tekmovanja v supermotu ustrezata pravnim standardom nevarne dejavnosti.
Sodba VIII Ips 130/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.11.2005pravica do štipendije - dohodek, ki ga eden od staršev prejema od zaposlitve v tujini - cenzus - rezident za plačilo dohodnineZaradi določila iz 1. odstavka 16. člena in 21. člena ZDoh, s katerima se določa osnova za davek od osebnih prejemkov - ki so vštevajo v osnovo za dohodnino - je v obravnavanem primeru treba neposredno uporabiti določila konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, ki jo je ratificirala naša država. V njej so določene osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic, zavezane k plačilu davka od osebnih prejemkov eni od držav pogodbenic na način kot ga določa ta konvencija. Ker je v njenem 25. členu vgrajeno načelo enakega obravnavanja državljanov države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, je revizijsko sklicevanje na kršitev določil 14. in 22. člena Ustave RS neutemeljeno.
Sodba VIII Ips 117/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.11.2005razrešitev direktorja - plačilo odpravnine - utemeljeni razlogiOdlašanje s pripravo strategije razvoja kljub drugačni zahtevi nadzornega sveta in odlašanje s sklicem skupščine, kljub izrecni zahtevi zunanjega delničarja in drugačnemu stališču nadzornega sveta pomeni hujšo kršitev obveznosti uprave in s tem utemeljen razlog za predčasno razrešitev tožnika z delovnega mesta direktorja družbe.
Sodba in sklep VIII Ips 256/2004Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.03.2005zastaranje terjatve, reintegracija - ugovor zastaranja (šele) v pritožbi - pojem vrnitve (reintegracije) delavca - pravice v zvezi z reintegracijoNa podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 286. člena tega zakona. Ugovor zastaranja, ki je po svoji pravni naravi ugovor materialnega prava, je tudi ugovor, ki se nanaša na navajanje dejstev in predlaganje dokazov o tem dejstvu. Zato je prepozen ugovor zastaranja terjatve, ki je dan šele v pritožbi, pritožnik pa v njej ni navajal in izkazal okoliščin, ki jih določata prej navedena člena ZPP. Sodna razveljavitev (odpovedi pogodbe o zaposlitvi) sklepov delodajalca o prenehanju delovnega razmerja pomeni v načelu vzpostavitev prejšnjega stanja in torej pravico delavca do vrnitve na prejšnje delovno mesto (reintegracija). To tudi pomeni pravico do plače, plačila prispevkov in pravico do vpisa delovne dobe v...
Sklep VIII Ips 213/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek08.06.2004trajni presežki - dejanske ugotovitve - sprememba sodbe sodišča prve stopnje s strani pritožbenega sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaKer je glede na navedeno o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih izpodbijane sodbe o dejanskem stanju, kot naj bi ga ugotovilo sodišče prve stopnje, in dejanskim stanjem, kot ga je na podlagi listin in zaslišanja prič ugotovilo sodišče prve stopnje, ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti.
Sodba VIII Ips 97/2002Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.04.2003disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, posebne (kvalifikatorne) okoliščineTožena stranka v zvezi s kršitvami delovnih obveznosti, za katere se lahko izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, v disciplinskem postopku ni ugotavljala posebnih (kvalifikatornih) okoliščin. Delodajalec tako v delovnem sporu ne more dokazati, da so bili dani resni razlogi za odpoved delovnega razmerja (točka a) drugega odstavka 9. člena v zvezi s 4. členom Konvencije MOD št. 158. Teh okoliščin ni dovoljeno ugotavljati v delovnem sporu, ker je to lahko v škodo delavcu - tožniku.
Sodba VIII Ips 82/2002Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.03.2003razvrstitev v plačilni razred - objava predpisaČe interni akt delodajalca zaradi narave zaupnosti ni bil objavljen, se ga pri presoji zakonitosti posamične odločbe na njegovi podlagi izdana odločba ne sme uporabiti. Ker pomeni posamična odločba pravno dejanje, ki obstoji v neposredni uporabi abstraktnega materialnega predpisa na dejansko stanje, ugotovljeno v konkretnem primeru, ne more biti tak predpis tajne, zaupne narave. Preizkus zakonitosti (formalne in materialne) odločbe, s katero pravno razmerje nastane, se spremeni ali preneha, je namreč mogoč le na podlagi predpisa, ki je na ustrezen način objavljen. Iz abstraktnih znakov dejanskega stanja ter krajevnih in časovnih mej pravne norme, se presoja obstoj dejanskih predpostavk za njeno uporabo. V obravnavanem primeru, ko akt o popravku formacije št. 1007 tožene stranke zaradi narave zaupnosti ni bil objavljen, je izpodbijana razvrstitev tožnika v plačilni razred, temelječa prav na tem splošnem aktu, po presoji revizijskega sodišča že iz tega razloga brez...
VSL sodba I Cpg 393/99Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek13.04.2000trditvena podlagaPo ugovoru tožene stranke na glavni obravnavi, da faktur, na katere se sklicuje, tožeča stranka in predložila, je prvostopno sodišče pozvalo tožečo stranko, naj jih predloži, tožeča stranka pa tega ni storila do konca glavne obravnave. Glede na to, da mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerim izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke, sklicujoč se na določilo 219. čl. ZPP/77 kot neutemeljen zavrnilo. 
Sodba VIII Ips 256/99Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek07.03.2000vzpostavitev prejšnjega stanja - prenehanje delovnega razmerja - vrnitev delavca na delo - delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - pogojna odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa - uspeh delavca v delovnem sporu - povrnitev škode delodajalcaDelavci so v primeru uspeha v delovnem sporu, ko so vrnjeni v delovno razmerje (reintegracija) upravičeni do restitucije, v skladu z določbo prvega odstavka 185. člena ZOR, ki določa, da je odgovorna oseba dolžna vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala. Pri tem se upošteva, da je do škode prišlo, ne zaradi predhodnega ravnanja delavca, ki je sicer povzročilo začetek postopanja, ampak zaradi odločitve organa, ki je izrekel ukrep. Do kršitve je prišlo samo zaradi tega, ker organ odločanja pri odločitvi ni dovolj upošteval razlogov in okoliščin, ki bi opravičevali obstoj resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja (4. člena Konvencije 158 MOD). Zato ni po mnenju revizijskega sodišča osnove za zmanjšanje odškodnine, kot to navaja revidentka.
Sodba VIII Ips 46/99Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek29.06.1999delovno razmerje pri delodajalcu - hujša kršitev delovnih obveznosti - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - posebne okoliščineV kolektivni pogodbi delodajalca je določeno, da je treba disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja obvezno izreči, če delavec prihaja na delo v vinjenem stanju. Ker je izrek navedenega ukrepa v aktih delodajalca obvezno določen, ugotavljanje posebnih okoliščin po 89. členu ZDR ni potrebno.
Sklep VIII Ips 256/98Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.03.1999delovno razmerje pri delodajalcu - sodni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročanje pisanj - pravočasnost pritožbeKer se poraja dvom o pravilnosti datuma, vpisanega na povratnici, ki ga ni vpisal sam tožnik, in ker drugi predloženi dokazi dopuščajo možnost, da je vpisan napačen datum, je revizijsko sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 394. člena ZPP reviziji ugodilo, razveljavilo sklep sodišča druge stopnje in mu zadevo vrnilo v novo sojenje.

Izberi vse|Izvozi izbrane