Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 1465cT1WSUlJJTIwSXBzJTIwMjU2LzIwMTYmZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmZGF0YWJhc2UlNUJJRVNQJTVEPUlFU1AmX3N1Ym1pdD1pJUM1JUExJUM0JThEaSZvcmRlcj1kYXRlJmRpcmVjdGlvbj1kZXNjJnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NA==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep VIII Ips 8/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.09.2019izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - voznik avtobusa - hujša kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo neposrednostiPri presoji, ali gre za hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, je važno, kakšnega pomena je, tako za delodajalca, kot za delavca, obveznost, ki jo je delavec kršil. Za opredelitev kršitve kot hujše torej ni ključen vrednostni, temveč vsebinski kriterij. Pomembno je, ali očitano ravnanje delavca predstavlja kršitev ključnih pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
VSRS Sodba VIII Ips 36/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.09.2019povračilo stroškov zdravljenja v tujini - pogoji za pridobitev pravice - odločba Ustavnega sodiščaPravno podlago je v relevantnem obdobju predstavljala zgolj določba 2. točke prvega odstavka 23. člena ZZVZZ, iz katere jasno izhaja, da ima zavarovanec pravico do povrnitve stroškov zdravljenja v tujini na podlagi samega zakona in to brez kakršnihkoli dodatnih pogojev in omejitev. Zato sta sodišči druge in prve stopnje ter tožena stranka zmotno ugotavljali, ali je tožnik izpolnjeval pogoje za pridobitev pravice do zdravljenja v tujini. Tožnik je zdravljenje v tujini že opravil, pravico do povračila stroškov tega zdravljenja pa je pridobil že s samim tem dejstvom, brezpogojno in na podlagi samega zakona. V konkretnem primeru tako ne gre za situacijo, ko bi tožnik pravico pridobil šele z odločbo upravnega organa (tožene stranke).
VSRS Sodba in sklep VIII Ips 48/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.09.2019odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - varstvo pred odpovedjo - starševstvoPo prvem odstavku 115. členu ZDR-1 v obdobju varstva ni dovoljena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi varovanemu delavcu oz. delavki v nobeni obliki. Prepoved vključuje tudi odpoved iz poslovnega razloga, pa čeprav je bil odpovedni razlog resničen in objektivno utemeljen oziroma nepovezan s stanjem delavke, saj zakon v teh primerih ne dopušča nobenih izjem. Prepovedana so tudi kakršnakoli ravnanja, ki so sicer potrebna za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma za zaposlitev novega delavca. Tako kot pri sami odpovedi tudi pri pripravljalnih ravnanjih ni pomembno, ali so ta objektivno utemeljena. Varstvo pred odpovedjo iz poslovnega razloga in z njo povezanimi pripravljalnimi ravnanji po 115. členu ZDR-1 je brezpogojno in velja tudi, kadar so delodajalčevi razlogi - tako za odpoved kot za pripravljalna ravnanja - objektivno utemeljeni.
VSRS Sklep VIII Ips 163/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.09.2019uveljavljanje nezakonitosti odpovedi - tožbeni zahtevek - odklonilno ločeno mnenje200. člen ZDR-1 ne predpisuje oziroma ne določa zahtevka, ki ga mora postaviti tožnik (delavec) v tožbi o nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za oblikovanje tega pa je tudi sicer treba upoštevati pravila procesnega (civilnega) prava. Iz citirane določbe jasno izhaja le, da mora delavec sodno varstvo zahtevati v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim sodiščem, ne pa kakšen mora biti njegov tožbeni zahtevek. Zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni zahtevek za ugotovitev pravice ali pravnega razmerja, temveč le za ugotovitev enostranskega dejanja delodajalca - odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar ni v skladu z 181. členom ZPP. Takšna formulacija povzame le pravno konkluzijo o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki spada v obrazložitev razlogov sodbe, ne pa bistvenega - odločitve o (nadaljnjem) obstoju razmerja med strankama ali dajatvenem zahtevku na podlagi zatrjevane...
VSRS Sklep VIII Ips 2/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.09.2019zavarovalna doba šteta s povečanjem - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - dimnikar - prehodne določbe zakonaDelovne razmere in pogoji dela so se pri marsikaterem delovnem mestu s priznano zavarovalno dobo s povečanjem z razvojem tehnologije in modernizacijo delovnih postopkov spremenili. Vendar pa je bil zakon glede tega, na kakšen način in kdo odloča o spremembi škodljivih vplivov ali drugih omejitev delovnega mesta, na katerem je že priznana zavarovalna doba s povečanjem, ves čas jasen. Sprememba ali odprava štetja zavarovalne dobe s povečanjem bi bila do uveljavitve ZPIZ-1 na podlagi že navedenih predpisov možna v reviziji del in nalog, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Takšne revizije del in nalog za delovno mesto dimnikar (razen že prej v letu 1978) ni bilo. Po uveljavitvi ZPIZ-1 bi posebna komisija lahko na podlagi meril in kriterijev, ki jih določi Vlada Republike Slovenije, poleg delovnih mest, za katera je že bila določena zavarovalna doba s povečanjem, določila tudi druga delovna mesta, za katera je obvezna vključitev v dodatno pokojninsko...
VSRS Sodba VIII Ips 50/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.09.2019solidarnostna pomoč - članstvo v sindikatuSodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ker pri presoji dopustnosti ureditve iz 6. člena Aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Aneks), ki članom reprezentativnega sindikata, podpisnika Aneksa, daje pravico do višje solidarnostne pomoči, ob upoštevanju zanje bolj ugodnega premoženjskega praga, ni upoštevalo določbe 224. člena ZDR-1. Ta določa je namreč pravna podlaga, na kateri temelji 6. člen Aneksa. V skladu z 224. členom ZDR-1 se do ureditve v Zakonu o kolektivnih pogodbah (ZKolP) lahko v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti dogovorijo pravice in obveznosti, ki niso že urejene v zakonu, le za člane pogodbenih strank.
VSRS Sklep II DoR 289/2019Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.09.2019predlog za dopustitev revizije - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza med boleznijo in smrtjo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postavitev izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev predloga za dopustitev revizijePredlog se zavrne.
VSL Sodba I Cpg 779/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek29.08.2019zavod - vpis spremembe zakonitega zastopnika - deklaratornost vpisa - izstop ustanovitelja - izplačilo deleža - pasivna stvarna legitimacija - pravna praznina - smiselna uporaba pravil - družbena pogodba - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - kršitev pravil pravdnega postopkaVpis (spremembe) zakonitega zastopnika v sodni register je deklaratorne narave. To pomeni, da datum vpisa pooblastila v sodni register na sam obstoj in veljavnost pooblastila ne vpliva. Bistven je le obstoj podlage, na podlagi katere poslovodja opravlja svojo funkcijo. Tudi sicer je namen pravilnega zastopanja izključno v tem, da so varovani interesi stranke in ne morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida pravde lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve. Pasivna stvarna legitimacija je podana, kadar je tožena stranka subjekt zatrjevane obveznosti. Torej, ko tožeča stranka lahko terja uveljavitev svoje pravice iz materialnopravnega razmerja ravno nasproti toženi stranki. Če pasivna stvarna legitimacija tožene stranke ni podana, je treba tožbeni zahtevek zavrniti. Ustanovitelj, ki je izstopil iz ustanoviteljstva zavoda, mora svojo pravico do izplačila deleža uveljavljati proti preostalim ustanoviteljem in ne proti zavodu (toženi stranki). Ker...
VSL Sodba II Cp 1301/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek21.08.2019neposlovna odškodninska obveznost - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - delna izpolnitev - delno plačilo odškodnine - vračunavanje obresti in glavnice - vrstni red vračunavanja - dogovor pogodbenikov o vrstnem redu vračunavanja - tuja nega in pomoč - izgubljeni zaslužek - zakonske zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - zapadlost terjatve - zamuda - nastanek zamude - poziv upnika na plačilo - uspeh v pravdi - akontacija dohodnine - plačilo dohodnine od izplačane odškodnine - plačilo davčnega odtegljaja za upnika s strani dolžnika - davčna obveznost - pristojnost davčnega organa - bruto znesek odškodnine - potni stroški - pravica do popolne odškodnine - določitev višine odškodnine po prostem preudarku - stroški postopka - vrednost spornega predmetaPravilo iz 288. člena OZ, po katerem se dolžnikova delna izpolnitev vračunava tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica, pri neposlovnih odškodninskih obveznostih ne more priti v poštev. Obseg škode oziroma višina denarne odškodnine se namreč določa (šele) z dnem izdaje prvostopenjske sodbe, prav tako se časovna točka zapadlosti pri odškodninskih obveznostih določa šele z dnem izdaje prvostopenjske sodbe. Zakonske zamudne obresti od prisojene (neplačane) odškodnine, ki je zapadla v plačilo pred vložitvijo tožbe, tečejo od vložitve tožbe dalje in ne šele od dneva delnega plačila, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Najkasneje od vložitve tožbe je namreč toženka v zamudi s plačilom prisojenega zneska (drugi odstavek 299. člena OZ). Tožnik ni navedel, kdaj je toženko pred pravdo pozval k izpolnitvi obveznosti, je pa iz poravnalne ponudbe toženke tožniku z dne 18. 10. 2010 izhajalo, da je bilo to gotovo pred datumom...
VSL Sklep I Cpg 437/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek12.08.2019predlog za oprostitev plačila sodne takse - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - začetek teka roka za plačilo sodne takse - opozorilo strankiPo prvem odstavku 13. člena ZST-1 lahko stranka predlaga oprostitev plačila sodne takse vse do takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu. Vendar to ob določbi tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 ne pomeni, da si lahko predlagatelj (tožena stranka) z vlaganjem vedno novih nepopolnih predlogov za taksno oprostitev v nedogled podaljšuje rok za njeno plačilo. Pritožbeno sodišče opozarja, da se določba tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 ne razteza na procesno situacijo zavrženja predloga za oprostitev sodnih taks kot prepoznega, prav tako pa tudi ne na primer prepozno vložene pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče zavrglo ali zavrnilo predlog za taksno oprostitev. Drugačna razlaga bi pripeljala do zlorabe predloga za taksno razbremenitev oziroma pritožbe ter do absurdne situacije, ko bi lahko stranka z vložitvijo nepravočasnega predloga oziroma nepravočasne pritožbe povzročila ponoven tek roka za plačilo takse, ki se je že...
VSL Sklep II Cp 801/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek24.07.2019odškodnina za premoženjsko škodo - potni stroški v času zdravljenja - prosti preudarek - denarna renta - denarno nadomestilo za brezposelnost - davki in prispevki - obračun davkov in prispevkovSkladno z novejšo sodno prakso ni treba, da bi sodišče v izreku naložilo tudi obveznost obračuna in plačila davkov ter prispevkov v zvezi s prisojenim zneskom.
VSL Sodba I Cpg 345/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek24.07.2019odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije proti odgovorni osebi - regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - nesporna dejstva - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - pisna navodila - obveznost delodajalca - izvajanje ukrepov za varnost in zdravje delavcev - obveščanje delavcev - nepotrebnost - načelo ekonomičnosti - sklicevanje na druge postopke - opustitev izvajanja ukrepov varstva pri delu - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - višina tožbenega zahtevka - enako varstvo pravic - organizacija, vodenje in nadzor delovnega procesa - zadostna trditvena podlagaSodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da mora po določbi 4. člena Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih delodajalec delovna mesta urediti tako, da nista ogrožena varnost in zdravje delavcev pri delu na takšnih delovnih mestih, in da to pomeni, da bi tožena stranka morala delovni proces ustrezno urediti in zagotoviti varen ter ustrezen način čiščenja vsipnika, ter poskrbeti, da bi bilo možno učinkovito očistiti in preveriti čistočo vsipnika s tal oziroma zagotoviti varno delovno ploščad (varno delovno stojišče) delavcev pri opravljanju tega procesa dela tako, da delavci ne bi mogli pasti in se poškodovati. Ker način, ki ga je navajala tožena stranka, ni bil učinkovit (o čemer so izpovedale že zaslišane priče) in je tožena stranka dopuščala, da so delavci za potrebe čiščenja desne in zadnje strani vsipnika uporabljali nezaščiten lesen ploh, s katerega je padel delavec R., zavarovanec tožeče stranke,...
VSC Sklep Cp 210/2019Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek18.07.2019prekluzija dejstev in dokazov - izjeme - upoštevanje prepoznih navedb in dokazov - pospešitev postopkaPrekoračitev roka iz prvega odstavka 286. člena ZPP nima za posledico avtomatičnega neupoštevanja navedb in dokazov. Vrhovno sodišče se je že izreklo (sodba III Ips 25/2013, sodba VIII Ips 106/2018), da je navedena striktna prepoved upoštevanja (pre)poznih navedb od novele ZPP-D med drugim omehčana z določbo petega odstavka 286. a člena ZPP, po kateri sodišče lahko upošteva vloge in listine, ki so predložene po izteku določenega roka ter navedbe, dane (prepozno) na naroku, če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Namen prekluzij je namreč pospešitev, koncentracija in racionalizacija postopka ter zagotovitev pravice procesnega udeleženca do odločanja v razumnem roku. Prvi stranski intervenient in tožena stranka glede na zgoraj povzeto obrazložitev v izpodbijani sodbi utemeljeno navajata, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo te presoje sodišče,...
VSL Sodba I Cpg 291/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek11.07.2019zdravstveno zavarovanje - začasna nezmožnost za delo - nadomestilo plače za čas odsotnosti zaradi bolezni - refundacija nadomestila plače - zahtevek delodajalca - čakanje na delo - odločba imenovanega zdravnika - ničnost upravne odločbe - prirejenost upravnega in pravdnega postopka - nastop zavarovalnega primeraZa odločitev ni pravno odločilno, ali je bil delodajalec iz naslova delovnega razmerja ob nastanku zavarovalnega primer dolžan delavcu plačevati nadomestilo plače iz kakšnega drugega razloga na strani delodajalca. Z nastopom zavarovalnega primera se je namreč, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, razlog delavčeve odsotnosti spremenil. Delavec zaradi bolezni začasno ni več mogel opravljati obveznosti iz delovnega razmerja, ki mu jih je odredil delodajalec (čakati na delo in biti pripravljen vrniti se na delo po pozivu).
VSL Sodba I Cp 419/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek10.07.2019obstoj predkupne pravice - solastnik nepremičnine - kršitev predkupne pravice solastnika - zakonska predkupna pravica - predkupna ponudba - vsebina ponudbe - sprejem predkupne ponudbe - sprejem in zavrnitev ponudbe - nepopolna ponudba (vloga) - presumpcija molka - izbrisna tožba - razveljavitev prodajne pogodbe - vzpostavitev prejšnjega lastninskega stanja - sklenitev prodajne pogodbe - pogojno zemljiškoknjižno dovolilo - vsebina pogodbe - dobrovernost kupca - domneva - dolžna skrbnost kupcaProdajno predpogodbo je v imenu in za račun C. C. st. kot prodajalca sklenila njegova skrbnica J. J., vendar te pogodbe nikoli ni odobril center za socialno delo, poleg tega pa ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da na podlagi predpogodbe (tudi če ima vse elemente prodajne pogodbe kot zavezovalnega pravnega posla) drugi toženec lastninske pravice od C. C. st. ni pridobil niti v notranjem niti v zunanjem razmerju oziroma je C. C. st. ni izgubil. V skladu z ustaljeno sodno prakso je podatek o tem, komu se prodaja solastni delež na nepremičnini, bistvena sestavina predkupne ponudbe, ki je dana solastniku nepremičnine. Ni dokazano, da bi bila tožnica na kak način seznanjena s tem, komu namerava prva toženka prodati delež sporne nepremičnine. Tožničina predkupna pravica je bila kršena tudi s tem, da tožnica ni imela na razpolago celotnega 30 dnevnega roka za odgovor na predkupno ponudbo oziroma za odločitev o tem, ali...
VSRS Sodba VIII Ips 194/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek18.06.2019pokojnina - delo na kmetiji - zavarovalna doba - pokojninska doba - dopuščena revizijaNa podlagi dejanskih ugotovitev, da je tožnik delo na kmetiji opravljal za plačilo, neprestano, osebno in po navodilih ter pod nadzorom gospodarja, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so podani vsi elementi delovnega razmerja, s čemer je podana podlaga za priznanje pokojninske dobe iz naslova zavarovalne dobe po citiranih določbah Temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (TZPZ) in Zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZTPPIZ).
VSRS Sodba VIII Ips 40/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek18.06.2019nesreča pri delu - odškodnina za strahTožnik je glede na način poškodovanja in neznosno bolečino trpel zelo intenziven primarni strah v trajanju 30 minut. Še v času trajanja tega primarnega strahu je začel trpeti zelo intenziven sekundarni strah. Bil je utemeljeno zaskrbljen za usodo noge. Intenziven sekundarni strah je trpel tudi po oskrbi z mavcem. Ta je trajal do odstranitve mavca (približno en mesec). Nato je bil strah zmeren in občasno intenziven, trajal je so odstranitve OSM (približno tri mesece). Občasen strah je trpel do zaključenega zdravljenja oziroma tudi do dneva izdelave izvedenskega mnenja. Po oceni Vrhovnega sodišča predstavlja primerna odškodnina glede na intenzivnost in trajanje primarnega in sekundarnega strahu, ki ga je trpel tožnik, 4.000,00 EUR, kar predstavlja protivrednost 3,7 povprečnih neto plač v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje.
VSRS Sodba VIII Ips 24/2019Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek18.06.2019vodja notranje organizacijske enote - formacija - dopuščena revizija - položajni dodatek - pripadnik Slovenske vojskeSodišče druge stopnje je zmotno razlagalo, kaj pomeni določba Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede, da mora biti začasna, bojna ali operativna skupina določena s formacijo na taktični, operativni ali strateški ravni. Izraz formacija ima v Slovenski vojski natančno določen pomen, ki ga ni mogoče samovoljno tolmačiti izven zakonskih okvirov. Tako 12. točka 6. člena Zakona o obrambi (ZObr) določa, kaj ta izraz pomeni. Formacija je seznam funkcionalnih in kadrovskih dolžnosti, pogojev za njihovo opravljanje ter potrebnih materialnih sredstev in opreme za vojaško poveljstvo, enoto ali zavod v stalni, mirodobni in bojni sestavi ter njena kadrovska in materialna popolnitev. Obenem osmi odstavek 40. člena ZObr določa, da minister za obrambo določa specialnosti v rodovih in službah ter formacijo poveljstev, enot in zavodov. Navedeno pomeni, da je formacija akt, z vsebino, kot jo opredeljuje 12. točka 5. člena ZObr, za...
VSRS Sklep VIII Ips 170/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek18.06.2019predpravdno pobotanje - likvidnost terjatve - odpravnina - vračilo - zamudaPo uveljavljeni sodni praksi je nelikvidna tista terjatev, za katero je očitno, da ne obstaja, ki je zelo nedoločena, zelo dvomljiva (katere obstoj ni izkazan niti s stopnjo verjetnosti), oziroma ji dolžnik "kvalificirano nasprotuje", npr. da je predmet nekega drugega postopka. Tožnik je v postopku zatrjeval in dokazoval, da je ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sprejel pogodbo o zaposlitvi, za drugo delovno mesto, za katerega se je zahtevala nižja raven strokovne izobrazbe, kot pa je bila zahtevana za njegovo prejšnje delovno mesto in da je zato upravičen do sorazmernega dela odpravnine po šestem odstavku 91. člena ZDR-1. Do dogovora med njim in toženo stranko glede višine sorazmernega dela odpravnine sicer ni prišlo, vendar pa tožniku zato ta njegova pravica ni prenehala. Nasprotovanje tožene stranke (pavšalno prerekanje te terjatve po temelju in višini; nepriznavanje terjatve; njeno zatrjevanje, da glede te terjatve tožnik ni sprožil nobenega...
VSRS Sodba VIII Ips 211/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek18.06.2019nezakonitost odpovedi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča - upokojitev - datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo - kriteriji za odmero - odpravninaZMEPIZ-1 v določbi 83. člena ne predstavlja ovire za priznanje delovnega razmerja v sodnem sporu tudi v primeru, če se je delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, ki je bilo kasneje ugotovljeno za nezakonito, upokojil. ZMEPIZ-1 v določbi 80. člena ne onemogoča spremembe zavarovalne podlage tudi v primeru, ko je s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljen obstoj delovnega razmerja, temveč jo celo predvideva. ZMEPIZ-1 tudi sicer ureja matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki obsega zbirke podatkov, potrebne za izvajanje tega zavarovanja, zbrane v različnih evidencah, torej ima omejen doseg in vpliv na priznanje statusa delavca, ki se v sodnem sporu ugotavlja ob upoštevanju vsebine razmerja. Pri tem je pomembno, da zakonska ureditev na delovno pravnem področju nikjer ne določa, da delovnega razmerja ne bi bilo mogoče priznati tudi po upokojitvi, prav tako pa tega ne onemogoča...

Izberi vse|Izvozi izbrane