<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sodba II Cp 1576/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CP.1576.2019

Evidenčna številka:VSL00029230
Datum odločbe:13.11.2019
Senat, sodnik posameznik:Majda Irt (preds.), Mojca Hribernik (poroč.), dr. Peter Rudolf
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:pravična odškodnina - povrnitev škode - nepremoženjska škoda - pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost - premoženjska škoda - izgubljeni zaslužek - izguba zaslužka med zdravljenjem - denarna renta - tuja pomoč - odločanje po prostem preudarku

Jedro

Potreba po občasni tuji pomoči pri težjih fizičnih delih predstavlja podlago za prisojo mesečne denarne rente iz naslova tuje pomoči.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sodba v izpodbijanem ugodilnem delu, potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženka dolžna tožniku plačati 26.487,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 9. 2016 dalje do plačila, v roku 15 dni (I. točka izreka); da mu je dolžna do vsakega 5. v mesecu izplačevati denarno rento v višini 78,46 EUR mesečno za čas od 14. 9. 2016 dalje do smrti tožnika, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v roku 15 dni (II. točka izreka); v presežku, glede zneska 17.475,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 9. 2016 dalje do plačila in glede mesečne rente v znesku 174,54 EUR za čas od 14. 9. 2016 dalje do smrti tožnika, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka); odločilo, da je toženka dolžna tožniku povrniti pravdne stroške v znesku 3.910,28 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe je toženka vložila pravočasno pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter tožbeni zahtevek ustrezno spremeni, s stroškovno posledico, podredno pa sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Prisojena odškodnina za nematerialno škodo v višini 54.000,00 EUR je absolutno pretirana v primerjavi z obstoječo sodno prakso, saj sodišča v podobnih in hujših primerih, pri oškodovancih mlajših od tožnika, dosojajo bistveno nižje odškodnine. Sprejema dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v zvezi s poškodbami tožnika, bolečinami, nevšečnostmi v zvezi z zdravljenjem, omejitvami, ki so mu ostale, meni pa, da je sodišče prve stopnje na tako ugotovljeno dejansko stanje, napačno uporabilo materialno pravo, odškodnina ni odmerjena v skladu z določbo 179. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Odmera ni ustrezno objektivizirana, saj sodišče ni sledilo primerljivi sodni praksi. Že pred pravdo je toženka tožniku odmerila in izplačala odškodnino za nematerialno škodo v višini 29.300,00 EUR, kar predstavlja pravično odškodnino. To potrjuje tudi sodna praksa (npr. VIII Ips 182/2013, II Ips 617/20103, II Dor 2019/2015, Cp 373/2018 in podobne). Tožnik terjatve iz naslova tuje pomoči ni ustrezno dokazno podprl, zato mu je sodišče ne bi smelo priznati. Predložil je zgolj račun, trditve o stroških pa je podprla kot priča le njegova žena, ki stroškov niti ni ustrezno obrazložila, pri oceni njene izpovedbe pa je potrebno upoštevati tudi njen osebni interes za ugoden izid pravde. Tudi svojega zahtevka iz naslova izgube na dohodku tožnik ni ustrezno konkretiziral in dokazno podprl. Na podlagi pomanjkljive in neustrezne trditvene podlage je sodišče imenovalo izvedenko računovodske stroke, s čimer je kršilo določbe pravdnega postopka. Na mnenje izvedenke je nato oprlo sodno odločbo, čeprav mnenje ni bilo ustrezno pridobljeno. Popolnoma neupravičeno mu je sodišče odmerilo tudi mesečno rento, čeprav uvodoma ugotavlja, da objektivnih kriterijev za priznanje te škode ni. Tožniku ni bila predpisana posebej prilagojena ortopedska obutev, če pa bi bila, bi jo prejemal na podlagi napotila zdravnika in bi bila krita na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tožnik tudi ni dokazal stroškov za tujo pomoč, ki mu nastajajo v zvezi s fizičnim delom v gozdu, ki jih sam, zaradi zdravstvenih omejitev po nesreči, ne zmore več. V zvezi s tem ni predložil nobenega dokaza, niti predlagal prič. Sodišče je sodbo oprlo zgolj na njegovo izpovedbo in izpovedbo zainteresirane priče, njegove žene.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik, takrat star 48 let, je v prometni nesreči dne 18. 7. 2013 (ki jo je povzročil zavarovanec toženke), utrpel sledeče poškodbe: zlom desne petnice, zlom notranje sklepne grče (gležnja) na desni strani, zlom prsnice, udarnino v predelu medenice obojestransko, udarnino na glavi, nategnitev vratnih mišic, zlom stranskih izrastkov 3. in 4. ledvenega vretenca, zlom telesa 5. ledvenega vretenca.

6. Stalne hude bolečine so trajale 16 dni, srednje hude 17 dni, lahke telesne bolečine približno tri tedne, trpel je tudi občasne lahke do srednje hude bolečine (v zvezi s fizikalno terapijo, razgibavanjem doma, pri prevezah …, pri povečevanju običajnih dnevnih aktivnosti, pri nerodnih, nenadnih ali prekomernih gibih z nogo ali v hrbtenici …), občasne bolečine se v hrbtenici, nogi in prsnici lahko pojavljajo še sedaj in se bodo najverjetneje tudi v bodoče. Nevšečnosti so predstavljali boleči neprijeten transport v bolnišnico in prvi diagnostični pregled, hospitalizacija in zdravljenje v zdravilišču, dvakrat je bil operiran, prejemal je injekcije, imel je urinski kateter, večkrat so mu odvzeli kri, več mesecev je hodil z berglami in nosil steznik, vršil je dolgotrajno fizikalno terapijo in rehabilitacijo, prejemal je analgetike, antibiotik, večkrat je bil rentgensko slikan, opravljen je bil CT. Iz tega naslova mu je sodišče prve stopnje odmerilo odškodnino v višini 26.000,00 EUR.

Tožniku so ostale trajne posledice v anatomskem, funkcionalnem in estetskem smislu – določena deformacija 5. ledvenega vretenca, struktura petnice ni več enaka kot pred poškodbo, predel petnice in gležnja je v celoti zadebeljen, nova kost, s katero je zarasla prsnica, po strukturi ni enaka prvotnemu kostnemu tkivu, ostala mu je omejena gibljivost gležnja, omejena gibljivost ledvene hrbtenice v vseh smereh (predvsem upogib naprej), prsnica je ob močnejših pritiskih in stiskih občutljiva, težko zdrži v prisilnih držah, težko dviga in prenaša bremena težja od nekaj kilogramov. V posledici težje opravlja domača dela (je solastnik gorske kmetije), za dela mora najemati druge ljudi, je lastnik podjetja (za prodajo in servis kmetijskih strojev), pri čemer so posledice poškodb vplivale tudi na to njegovo delo, pred poškodbo je smučal in hodil v planine, kar je sedaj opustil. Poškodbe petnice, gležnja in hrbtenice so take, da je z leti pričakovati poslabšanje stanja. Iz tega naslova mu je sodišče odmerilo odškodnino v višini 25.000,00 EUR.

Iz naslova strahu mu je sodišče prve stopnje odmerilo odškodnino v višini 2.000,00 EUR, iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti pa še 1.000,00 EUR.

Skupaj odmerjena odškodnina iz naslova nematerialne škode tako znaša 54.000,00 EUR.

7. Toženka je že pred pravdo tožniku iz tega naslova izplačala odškodnino v višini 29.300,00 EUR, ki po njenem predstavlja pravično odškodnino. V pritožbi odmere po posameznih postavkah konkretno ne izpodbija, temveč le končno odmero, pa še to pavšalno. Izpostavi nekaj opravilnih številk, po njenem primerljivih zadev, pri čemer konkretne primerjave ne opravi.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v konkretnem primeru odmerjena sorazmerno visoka odškodnina, vendar skladna s sodno prakso, kot jo je izpostavilo sodišče prve stopnje, kaj drugega pa toženka s pritožbo ne izkaže.

9. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi, med drugim, upoštevalo odmero v primerljivi zadevi II Ips 618/2008 z dne 19. 5. 2016. Tam je 37-letni tožnik v prometni nesreči utrpel odlom petnične grče in zdrobitev centralnega dela desne petnice, udarnino prsnega koša in blago udarnino trebuha. Primerjava pokaže, da sta tožnika trpela hude in srednje hude bolečine približno enako dolgo, bolečine pa (občasno) trpita še sedaj, je pa v primerljivi zadevi tožnik utrpel nekoliko več nevšečnosti (na primer več CT obdelav). Sodišče mu je iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem odmerilo 30.000,00 EUR odškodnine oziroma 30,5 povprečnih mesečnih neto plač, v konkretni zadevi pa 26.000,00 EUR odškodnine oziroma 23,32 neto plač,1 kar je skladno s primerljivo zadevo.

10. Enako velja za prisojeno odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. V primerljivi zadevi so poškodbe tožniku pustile večje omejitve kot v konkretni zadevi (zmanjšana gibljivost zgornjega skočnega sklepa hude stopnje, popolna rigidnost spodnjega skočnega sklepa, šepanje, postavljanje desne noge v zunanjo rotacijo), kar je sodišče prve stopnje upoštevalo. Sodišče mu je v primerljivi zadevi odmerilo odškodnino v višini 35.000,00 EUR oziroma 36,39 povprečnih neto plač, v konkretni zadevi pa 25.000,00 EUR oziroma 22,42 povprečnih neto plač, kar je povsem skladno z njunimi omejitvami.

11. Z v pritožbi izpostavljenimi zadevami, toženka ne izkaže kaj drugega. Pri zapisu opr. št. II Ips 617/20103 je prišlo do očitne pisne pomote, zato je pritožbeno sodišče preverilo morebitni odločitvi VS RS pod opr.št. II Ips 617/2013 in II Ips 617/2010, ki pa ju v dostopnih bazah ni našlo. Našlo tudi ni zadeve II DoR 2019/2015. Sklicevanje na preostali zadevi VIII Ips 182/2013 in Cp 373/2018 (če je mišljena odločba VSC Cp 373/2018), pravilnosti odločitve ne more izpodbiti. Kot rečeno pritožnica zadev konkretno ne primerja, kljub temu je pritožbeno sodišče opravilo tudi vsebinsko primerjavo. V zadevi VIII Ips 182/2013 je tožnik utrpel "samo" zdrobljen zlom leve petnice z dislokacijo med fragmenti, trpel je bistveno blažje bolečine (na primer hude le 2 do 3 dni), iz odločbe ni konkretno razvidno, kakšne nevšečnosti je trpel (glede na obseg bolečin in poškodbe nedvomno v manjšem obsegu kot tožnik), omejitve glede gležnja so približno enake. Odmerjena mu je bila skupna odškodnina v višini 36.000,00 EUR (37 povprečnih neto plač). Upoštevaje večji obseg poškodb in zmanjšanja življenjske aktivnosti, tudi v zvezi s poškodbo hrbtenice, ta primerjava odločitve v konkretni zadevi ne more spremeniti. Enako velja za zadevo VSC Cp 373/2018, v kateri je sodišče tožniku odmerilo 31.200,00 EUR odškodnine. Tam je tožnik utrpel "le" večkosovni zlom leve petnice in zlom zadnjega subtalarnega sklepa v več kosih, pri čemer pa iz odločbe ni razvidna odmera odškodnine po posameznih postavkah, niti konkreten obseg telesnih bolečin, nevšečnosti, tudi ne v kakšnem obsegu je zmanjšana tožnikova življenjska aktivnost, zato zadev pritožbeno sodišče ne more vsebinsko primerjati.2

12. Glede na vse povedano je tudi po mnenju pritožbenega sodišča skupno odmerjena odškodnina iz naslova nematerialne škode v višini 54.000,00 EUR, kar predstavlja 48 povprečnih neto plač v času sojenja, pravična odškodnina (179. člen OZ). Pri odmeri odškodnine je sodišče prve stopnje v zadostni meri upoštevalo tako načelo individualizacije kot načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine in pritožba ne izkaže drugače.3

13. Toženka je dolžna povrniti tožniku tudi stroške v zvezi z zdravljenjem in druge potrebne stroške, ki so s tem v zvezi, ter zaslužek, izgubljen zaradi nezmožnosti za delo med zdravljenjem (prvi odstavek 174. člena OZ). V tem obsegu se presoja tudi utemeljenost zahtevka za povračilo izdatkov za tujo pomoč, ki jo je oškodovanec potreboval v času zdravljenja. Vzpostaviti je namreč potrebno takšno premoženjsko stanje oškodovanca, kakršno bi bilo, če ne bi bilo škodnega dogodka. Tožnik je iz tega naslova vtoževal plačilo odškodnine v višini 1.095,00 EUR, ker je bil prisiljen najeti pomoč tretje osebe za nujna dela v gozdu. Izkazal je, da je solastnik večje kmetije, tudi večih gozdov, da je pred poškodbo sam opravljal posek in spravilo lesa, da pa tovrstnih del ne more več opravljati (kar je skladno tudi z izvedenskim mnenjem). Tudi pritožbeno sodišče ne dvomi v to, da so bila v času zdravljenja opravljena nujna dela v gozdu, za kar je moral najeti pomoč tretje osebe in jo tudi plačati, kar izkazuje izstavljeni račun z dne 15. 9. 2013 (priloga A13), v višini 1.095,00 EUR. Tožnikova trditvena podlaga s tem v zvezi je bila zadostna – pojasnil je, da je solastnik kmetije (41 parcel, tudi gozdnih), da fizičnih opravil ne zmore več (kar je, kot rečeno, potrjeno z izvedenskim mnenjem), da za najnujnejša dela najema tujo delovno silo, da so bila nujna dela v gozdu potrebna tudi v času njegovega zdravljenja, pa je izkazal tudi z računom, v katerega verodostojnost tudi pritožbeno sodišče ne dvomi.

14. Ne more biti sporno, da je bil tožnik zaradi bolniškega staleža prikrajšan pri neto dohodkih iz naslova plače, saj je namesto plače prejemal njeno nadomestilo. Trditveno in dokazno podlago s tem v zvezi je tožnik po pozivu sodišča ustrezno dopolnil (pripravljalna vloga list. št. 42, priloge A62 do A79), zato so temu nasprotne pritožbene navedbe neutemeljene. Sodišče je imelo v trditveni in dokazni podlagi tožnika vso podlago za postavitev izvedenke računovodske stroke.

15. Če poškodovani zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo izgubi zaslužek ali so njegove potrebe trajno povečane ali pa so možnosti za njegov nadaljnji razvoj in napredovanje uničene ali zmanjšane, mu mora odgovorna oseba plačevati določeno denarno rento kot povračilo za škodo (drugi odstavek 174. člena OZ).

16. Kot rečeno, je tožnik ne samo s svojim in ženinim zaslišanjem, temveč tudi z izvedenskim mnenjem, nedvomno izkazal, da ni več sposoben opravljati določenih težjih fizičnih del in je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tudi potreba po občasni tuji pomoči pri težjih fizičnih delih, predstavlja podlago za prisojo mesečne denarne rente iz naslova tuje pomoči. Pri ugotavljanju višine nadomestila za najem delavcev je sodišče prve stopnje utemeljeno uporabilo določbo 216. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in mu glede na vse okoliščine priznalo tujo pomoč v obsegu 5,83 ur mesečno, v višini urne postavke 8,00 EUR (gre za težka fizična dela), ki je toženka konkretno ni izpodbijala. Da je tožniku iz tega naslova sodišče prve stopnje priznalo 78,46 EUR mesečne rente, tudi za pritožbeno sodišče tako ni sporno.

17. Tožniku nastajajo zaradi trajno povečanih potreb v zvezi s posledicami poškodb, mesečni stroški tudi z nabavo primernih (za boljšo fiksacijo petnice in gležnja), in s tem dražjih, čevljev z vložki, kakor tudi z nabavo kompresijskih nogavic (zaradi blažitve otekline noge), kar vse mu je bilo svetovano tudi s strani zdravnika. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da mu denarna renta iz tega naslova ne gre, ker ne gre za posebne ortopedske čevlje (ki bi jih krilo zdravstveno zavarovanje). Njegove večje potrebe iz tega naslova (ki jih ne bi bilo, če ne bi bilo škodnega dogodka) so nedvomno izkazane (del petnice in gležnja je v celoti zadebeljen, kot izhaja tudi iz izvedenskega mnenja), zato mu je toženka tudi iz tega naslova dolžna plačevati (korektno) odmerjeno mesečno denarno rento (drugi odstavek 174. člena OZ).

18. Glede na vse povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in pritožbo v izpodbijanem ugodilnem delu, potrdilo (343. člen ZPP).

19. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev za toženko temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP, za tožnika pa na določbi prvega odstavka 155. člena ZPP.

-------------------------------
1 Povprečna neto plača v aprilu 2019 je znašala 1.194,98 EUR.
2 Gre pa v zadevi VSC Cp 373/2018 za manjši obseg poškodb in s tem nedvomno za manjši obseg telesnih bolečin, nevšečnosti in omejitev.
3 Glede na to, da je tožnik skupaj kot odškodnino za nepremoženjsko škodo že prejel 29.300,00 EUR, valorizirano 30.384,10 EUR, mu iz tega naslova pripada še 23.615,90 EUR.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 174, 174/1, 174/2, 179
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 216
Datum zadnje spremembe:
24.01.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM0OTc2