<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

VSRS Sodba VIII Ips 29/2019
ECLI:SI:VSRS:2019:VIII.IPS.29.2019

Evidenčna številka:VS00029575
Datum odločbe:03.12.2019
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Sodba Pdp 282/2018
Datum odločbe II.stopnje:07.11.2018
Senat:mag. Marijan Debelak (preds.), Samo Puppis (poroč.), Marjana Lubinič, Borut Vukovič, mag. Irena Žagar
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba - seznanitev z razlogom za odpoved - pravočasnost odpovedi - pristojni organ

Jedro

V 283. členu ZGD-1 je določeno, da predsednik nadzornega sveta zastopa družbo proti članom uprave. Glede na 283. člen ZGD-1 je za pričetek teka subjektivnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi odločilno, kdaj se je s spornimi ravnanji tožnika, ki jih je tožena stranka štela kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, seznanil predsednik nadzornega sveta tožene stranke. Po tretjem odstavku 20. člena ZDR-1 in v povezavi z 283. členom ZGD-1 je bil namreč za zastopanje delodajalca proti tožniku kot poslovodni osebi (že po samem zakonu) pristojen predsednik nadzornega sveta.

Ker drugi odstavek 109. člena ZDR-1 začetek teka tridesetdnevnega subjektivnega roka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi veže na trenutek, ko pristojni organ ugotovi razlog za odpoved, in ker ZDR-1 ne določa, da začne ta rok teči znova v primeru, če pride do spremembe osebe oziroma organa, ki nastopa v imenu delodajalca, je zmotno stališče tožene stranke (in tudi sodišča prve stopnje), da je subjektivni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pričel teči takrat, ko je razlog za to odpoved ugotovil novi direktor tožene stranke.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve sodbe povrniti tožeči stranki stroške odgovora na revizijo v znesku 335,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 3. 2017, za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo in da mu še traja, zavrnilo pa je tudi njegov reintegracijski in reparacijski zahtevek (I. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je s sodbo delno spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 3. 2017 nezakonita in jo razveljavilo, v preostalem delu pa je s sklepom sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije. Vrhovno sodišče je predlogu s sklepom VIII DoR 279/2018 z dne 6. 2. 2019 ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanja pravočasnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo. Navaja, da je izpodbijana sodba obremenjena s procesno napako, saj je v določenem delu neobrazložena, v določenem delu pa se je zaradi nasprotujočih si argumentov ne da preizkusiti. Tožnik je kršitve ponarejanja listin, kar mu je bilo očitano v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, storil v času do konca septembra 2016, ko je opravljal funkcijo direktorja tožene stranke in ob aktivnem sodelovanju in vedenju predsednika nadzornega sveta tožene stranke. Predsednik nadzornega sveta pa preostalih dveh članov nadzornega sveta ni obvestil niti o teh ravnanjih tožnika niti o lastnih ravnanjih. V konkretnem primeru je prišlo do spreminjanja (antidatiranja in s tem ponarejanja) listin glede trajanja mandata imenovanja tožnika in s tem povezanim trajanjem delovnega razmerja. Kljub ponareditvi listin je mandat tožniku prenehal, delovno razmerje se mu je transformiralo v delovno razmerje za nedoločen čas, kar pomeni, da je po prenehanju mandata postal zgolj eden izmed zaposlenih delavcev. Tožnik je bil z edinim pravim sklepom nadzornega sveta imenovan na funkcijo direktorja za triletno obdobje od 1. 10. 2013 do 30. 9. 2016, čeprav se je na podlagi ponarejenih listin navzven tudi po tem datumu lažno predstavljal za direktorja tožene stranke. Po 30. 9. 2016 za zastopanje tožene stranke zoper tožnika ni mogel biti več pristojen nadzorni svet. Tožena stranka je novo poslovodstvo dobila šele z imenovanjem novega direktorja I. R., po izteku triletnega mandata tožnika pa tožena stranka poslovodstva ni imela. Zato je pričel teči subjektivni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi šele takrat, ko se je z vsemi bistvenimi elementi tožnikove kršitve in bistvenimi dejanskimi okoliščinami seznanilo novo poslovodstvo. To pomeni, da ta rok ni začel teči, ko se je s kršitvami seznanil zgolj predsednik nadzornega sveta. Tudi če bi bil za podajo izredne odpovedi pristojen nadzorni svet, je bistveno, kdaj so se z elementi in bistvenimi dejanskimi okoliščinami seznanili vsi člani nadzornega sveta in ne le njegov predsednik. Opozarja tudi na določbo 151.a člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/2007 in nadalj.; ZFPPIPP) glede omejitev pristojnosti organa nadzora (nadzornega sveta), ki so upoštevaje 199. člen ZFPPIPP trajale do 17. 11. 2016, saj se je prisilna poravnava tožene stranke pravnomočno končala 2. 9. 2016. V času, ko naj bi se po navedbah tožnika odpravljalo napake oziroma lapsuse, ni imel nadzorni svet nobene pristojnosti za kakršnokoli odločanje o poslovodstvu tožene stranke, prav tako pa niti nadzorni svet niti njegov predsednik brez sodelovanja sodišča, upravitelja prisilne poravnave ter upniškega odbora nista mogla sprejemati odločitev v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku.

5. Tožnik je vložil odgovor na revizijo, v katerem prereka revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku; Uradni list RS št. 26/99 in nadalj.; ZPP). Sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen ZPP).

7. Tožena stranka v reviziji očita sodišču druge stopnje bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker revizija v zvezi z zatrjevano kršitvijo določb postopka ni bila dopuščena, se Vrhovno sodišče do teh revizijskih navedb ne opredeljuje (371. člena ZPP).

8. V postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo ugotovljeno (s temi ugotovitvami je soglašalo tudi sodišče druge stopnje):

— da je tričlanski nadzorni svet tožene stranke dne 30. 9. 2013 tožnika imenoval za direktorja za mandatno obdobje treh let (od 30. 9. 2013 do 30. 9. 2016) in da je tožnik 2. 10. 2013 podpisal pogodbo o opravljanju nalog direktorja tožene stranke za določen čas, in sicer za čas trajanja mandata,

— da je tožnik vse do 20. 1. 2017, ko ga je odpoklicala skupščina tožene stranke, opravljal funkcijo direktorja tožene stranke, s tem dnem pa je bil imenovan tudi novi direktor tožene stranke,

— da je predsednik nadzornega sveta tožene stranke že konec septembra 2016 izvedel za sporna ravnanja tožnika (tožnik naj bi ta ravnanja storil v juniju in septembru 2016), zaradi katerih mu je tožena stranka podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi;

— da je bila sestava nadzornega sveta tožene stranke v letu 2016 drugačna od njegove sestave v letu 2013 (zamenjala sta se oba člana nadzornega sveta, medtem ko je predsednik nadzornega sveta ostal isti);

— da se je novi direktor tožene stranke s spornimi ravnanji tožnika seznanil 21. 2. 2017, ko je prejel listine iz sodnega registra;

— da je novi direktor tožene stranke tožniku 27. 2. 2017 podal pisno obdolžitev z vabilom na zagovor, da se je tožnik zagovarjal in da mu je novi direktor tožene stranke dne 9. 3. 2017 podal izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila tega dne tožniku tudi vročena.

9. Po drugem odstavku 109. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS št. 21/2013 in nadalj.; ZDR-1) mora pogodbena stranka izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v tridesetih dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega razloga na strani delavca ali delodajalca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, pogodbena stranka lahko odpove pogodbo o zaposlitvi v tridesetih dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon.

10. ZDR-1 v 20. členu določa, kdo nastopa v delovnem razmerju napram delavcu v imenu delodajalca. Prvi odstavek citiranega člena določa, da v primeru, če je delodajalec pravna oseba, lokalna skupnost ali podružnica tuje družbe ali druge organizacije, nastopa v imenu delodajalca njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Po tretjem odstavku 20. člena ZDR-1 pa nastopa v primerih, ko se sklepa pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo, v imenu delodajalca organ, ki je po zakonu oziroma aktih družbe (akt o ustanovitvi, družbena pogodba, statut) pristojen za zastopanje delodajalca proti poslovodnim osebam, če le-tega ni, pa lastnik. Organ, ki je pristojen za sklepanje pogodbe o zaposlitvi, je pristojen tudi podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi.1

11. Tožena stranka je bila v obdobju, ko je pri njej opravljal funkcijo direktorja tožnik, organizirana kot delniška družba. V notarskem zapisu skupščine tožene stranke, ki je potekala 20. 1. 2017, je navedeno, da je bil na tej skupščini sprejet sklep o preoblikovanju tožene stranke v družbo z omejeno odgovornostjo. Iz tega zapisnika med drugim izhaja tudi, da je bil tožnik kot dosedanji direktor odpoklican iz drugih ekonomsko-poslovnih razlogov po 4. alineji drugega odstavka 268. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS št. 42/2006 in nadalj.; ZGD-1) in da se za direktorja – poslovodjo družbe imenuje I. R.

12. Iz revizijskih navedb tožene stranke sicer izhaja, da so tožniku od 30. 9. 2016 dalje (od poteka mandata) prenehale vse pristojnosti, povezane s funkcijo direktorja, da je bil po poteku mandata zgolj delavec brez posebnih vodstvenih funkcij ali pooblastil in da se mu je po poteku mandata delovno razmerje kot delavcu transformiralo v delovno razmerje za nedoločen čas. V postopku pred sodiščem prve stopnje pa je tožena stranka navajala drugače, in sicer da je tožniku statusna funkcija direktorja prenehala dne 20. 1. 2017, ko je bil na skupščini tožene stranke razrešen, da je bil do tega dne direktor tožene stranke z vsemi pooblastili, da je bil do tega dne tudi pooblaščen za zastopanje tožene stranke in s tem odgovorna oseba tožene stranke, kot tudi, da je bil do tega dne delavcem nadrejen in jim izdajal navodila.

13. Ker novih in drugačnih revizijskih navedb tožene stranke ni mogoče upoštevati, tudi Vrhovno sodišče izhaja iz tega, da je bil tožnik do 20. 1. 2017 direktor in da je bil za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku v času, ko je opravljal to funkcijo, pristojen organ, ki ga določa tretji odstavek 20. člena ZDR-1. Posledično so neutemeljene revizijske navedbe, da tožniku po 30. 9. 2016, ko mu je mandat prenehal, organ tožene stranke, ki ga opredeljuje tretji odstavek 20. člena ZDR-1, izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi mogel podati, ker po tem datumu glede na trajanje mandata ni bil več direktor tožene stranke. Prav tako so neutemeljene revizijske navedbe, da po 30. 9. 2016 (in vse do imenovanja nove uprave) pri toženi stranki sploh ni bilo pristojnega organa, ki bi lahko tožniku podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

14. Nadzorni svet je kolegijski organ, kar izhaja že iz drugega odstavka 254. člena ZGD-1, saj ZGD-1 (drugače kot pri upravi – 265. člen ZGD-1) ne določa, da je nadzorni svet lahko sestavljen iz manj kot treh članov. Po tretjem odstavku 254. člena ZGD-1 se en od članov nadzornega sveta imenuje za predsednika. Predsednik nadzornega sveta ima (tako kot predsednik vsakega kolegijskega organa) poseben pomen, in sicer na podlagi zakonskih določb kot tudi v praksi. V 283. členu ZGD-1 je določeno, da predsednik nadzornega sveta zastopa družbo proti članom uprave.

15. Glede na 283. člen ZGD-1 je za pričetek teka subjektivnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi odločilno, kdaj se je s spornimi ravnanji tožnika, ki jih je tožena stranka štela kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, seznanil predsednik nadzornega sveta tožene stranke. Po tretjem odstavku 20. člena ZDR-1 in v povezavi z 283. členom ZGD-1 je bil namreč za zastopanje delodajalca proti tožniku kot poslovodni osebi (že po samem zakonu) pristojen predsednik nadzornega sveta.

16. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je bil predsednik nadzornega sveta tožene stranke, ki je bil pristojen za zastopanje tožene stranke proti tožniku, z vsemi elementi in okoliščinami, ki opravičujejo izredno odpoved, seznanjen najkasneje v septembru 2016, je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je subjektivni rok za podajo izredne odpovedi po drugem odstavku 109. člen ZDR-1 potekel najkasneje konec oktobra 2016. Ker je tožena stranka tožniku izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala šele v marcu 2017, je bila ta odpoved prepozna.

17. Ker drugi dostavek 109. člena ZDR-1 začetek teka tridesetdnevnega subjektivnega roka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi veže na trenutek, ko pristojni organ ugotovi razlog za odpoved, in ker ZDR-1 ne določa, da začne ta rok teči znova v primeru, če pride do spremembe osebe oziroma organa, ki nastopa v imenu delodajalca, je zmotno stališče tožene stranke (in tudi sodišča prve stopnje), da je subjektivni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku pričel teči takrat, ko je razlog za to odpoved ugotovil novi direktor tožene stranke.

18. Tožena stranka se v zvezi s pričetkom teka subjektivnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi neutemeljeno sklicuje tudi na določbo 151.a člena ZFPPIPP, ki v 1. točki prvega odstavka med drugim omejuje pristojnost nadzornega sveta insolvenčnega dolžnika. Ta določa tudi, da lahko nadzorni svet odpokliče ali razreši člana oziroma imenuje novega člana poslovodstva, če za takšno odločitev dobi soglasje sodišča. Sodišče o tem soglasju odloči na podlagi mnenja upravitelja in upniškega odbora v osmih dneh od prejema zadnjega od mnenj (drugi odstavek 151.a člena ZFPPIPP). Odpoklic, razrešitev oziroma imenovanje člana poslovodstva je korporativnopravna pravica nadzornega sveta, omejitve te pravice, ki jo določa 151.a člen ZFPPIPP, pa je potrebno razlagati restriktivno (le v obsegu, kot to določa zakon). To pomeni, da te določbe ni mogoče uporabiti v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi direktorju oziroma članu poslovodstva (ki je v pristojnosti predsednika nadzornega sveta), saj zakon tega ne določa.2

19. Ker je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita zato, ker jo je tožena stranka podala po izteku 30-dnevnega roka od takrat, ko je ugotovila razlog za to odpoved, je Vrhovno sodišče revizijo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).

20. Odločitev o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka mora tožniku povrniti njegove stroške odgovora na revizijo, in sicer za sestavo odgovora na revizijo 450 točk po tar. št. 15/6 Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadalj.), 2% materialnih stroškov (11. člen OT) in 22% DDV (12. člen OT). To ob vrednosti odvetniške točke v času odločanja (0,60 EUR) znaša 335,99 EUR. Če bo tožena stranka prišla s povrnitvijo teh stroškov v zamudo, bo morala tožniku od navedenega zneska od dneva zamude do dneva plačila plačati tudi zakonske zamudne obresti.

21. Tožena stranka krije sama svoje revizijske stroške (peti odstavek 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.).

22. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Za takšno odločitev so glasovali sodniki mag. Marijan Debelak, Samo Puppis, Borut Vukovič in mag. Irena Žagar, proti pa sodnica Marjana Lubinič.

-------------------------------
1 Sodba Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 57/2013 z dne 14. 10. 2013, sklep VIII Ips 162/2013 z dne 10. 12. 2013.
2 Tudi sicer je od konca omejitev pristojnosti nadzornega sveta do izredne odpovedi tožniku minilo več kot trideset dni.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 20, 20/3, 109, 109/2
Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 283
Datum zadnje spremembe:
08.01.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM0NDMw