Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6149cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmc2hvd1R5cGU9ZGl2JnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Nw==

Dokument: UPRS sodba I U 1452/2016, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 23.05.2017

Institut: javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - vročanje - pomota pri vročanju - prepozna vloga

Jedro: Dopolnitev vloge, ki jo je tožnik oddal 3. 6. 2016, je prepozna, saj je bila vložena po preteku 8 dnevnega roka, ki se je iztekel 2. 6. 2016 in je zato obstajala pravna podlaga iz četrtega odstavka 22. člena Javnega razpisa za zavrženje tožnikove vloge na Javni razpis.

Dokument: UPRS sodba in sklep I U 1834/2016, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 30.12.2016

Institut: mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska Uredba III - nevarnost pobega - varstvo osebne varnosti in premoženjske varnosti

Jedro: Tožnikovo ravnanje v dogodkih (poskus izpraznitve gasilnega aparata 27. 5. 2016, pretep z drugim prosilcem 25. 6. 2016, poškodovanje detektorja kovin, metanje drugega pohištva zaradi prepovedi vnosa alkohola 21. 7. 2016, odrivanje betonskega smetnjaka, ki se je razbil 7. 8. 2016), po presoji... sodišča kaže na nesodelovanje tožnika v postopku. Glede tožnikove navedbe, da za navedena ravnanja tožnika obstaja kaznovalno pravo, je že Vrhovno sodišče RS v sodbi I Up 26/2016 z dne 15. 3. 2016 pojasnilo, da je toženka upravičena izreči v postopku predaje osebe v odgovorno državo članico tudi ukrep pridržanja, ki pomeni odvzem prostosti določene osebe in s tem poseg v njeno osebno svobodo. Prav tako je za to podlaga v 4. točki 84. člena ZMZ-1, ki predvideva odvzem prostosti zaradi varstva osebne in premoženjske varnosti. Sodišče poudarja, da toženka v tem postopku ni izrekla ukrepa zaradi kaznovanja za storjena kazniva dejanja, kot zmotno meni tožnik, temveč zaradi varstva javnega reda. Po mnenju sodišča so dejanja, ki jih je v izpodbijanem sklepu opisala toženka in ki jih tožnik na glavni obravnavi ni zanikal, dovolj resne narave, da predstavljajo podlago za uporabo 4. alineje 84. člena ZMZ-1.

+

Dokument: UPRS Sodba I U 2659/2017-9, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 17.07.2018

Institut: rok za vložitev pritožbe - štetje rokov - prvi naslednji delavnik - zavrženje pritožbe

Jedro: Drugostopenjski davčni organ je sicer upošteval določilo drugega odstavka 101. člena ZUP s tem, ko ni kot izteka pritožbenega roka navedel nedelje, dne 14. 8. 2016 (ki je sicer 15. dan od dne 30. 7. 2016). Vendar pa iz enakega razloga, kot ta pritožbeni rok ni mogel izteči na nedeljo, dne 14.... 8. 2016, tudi ni mogel izteči na ponedeljek, dne 15. 8. 2016. Ta dan je bil namreč dela prost dan skladno z 2. členom Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. To pomeni, da se je pritožbeni rok, kot to pravilno s tožbo uveljavlja tožnica, iztekel šele prvi naslednji delovni dan, ki je bil torek, 16. 8. 2016, in da je tožnica svojo pritožbo vložila pravočasno.

+

Dokument: UPRS sodba III U 43/2015, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Javne finance, Datum: 29.05.2015

Institut: sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - izbira ponudnikov subvencionirane študentske prehrane - razpisni pogoji

Jedro: Po vpogledu v tožničino ponudbo, in sicer priloženi tedenski jedilnik (ovoj št. 2/2), sodišče pritrjuje toženki, da je tožnica prijavila zgolj 20 različnih študentskih kosil v tednu, in ne 21, kot zatrjuje v tožbi, in da ni prijavila vsaj dveh različnih jedi iz kategorij pizze, solate,... hitra hrana in vegetarijanske jedi. Dodelitev 5 točk pri merilu št. 1 in 6 točk pri merilu št. 2 je zato pravilna in skladna z Javnim razpisom za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane za leti 2015 in 2016.

+

Dokument: UPRS sklep III U 196/2016, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 12.07.2016

Institut: tožba v upravnem sporu - akt sodne veje oblasti - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe

Jedro: Tožeča stranka odločitve, ki jo je sprejelo Okrajno sodišče, ne more izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Zaradi navedenega tudi ne more uspešno uveljavljati kršitve ustavnih pravic, ki jih tudi sicer le pavšalno navaja, kot samostojnega razloga za tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1. Izpodbijana... sodba, je glede na naravo, akt sodišča, ki ga ni mogoče šteti za posamični akt ali dejanje po 4. členu ZUS-1.

+

Dokument: UPRS Sodba in sklep II U 430/2019-8, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 18.09.2019

Institut: Poslovni register Slovenije - samostojni podjetnik - izbris iz registra samostojnih podjetnikov - letno poročilo - predložitev

Jedro: Zakon ne ustvarja zgolj domneve prenehanja poslovanja, temveč določa posledico, ki nastopi, če podjetnik v dveh zaporednih poslovnih letih v roku ne predloži letnega poročila zaradi javne objave. Ker tožnik letnega poročila za leto 2017 AJPES-u ni predložil, letno poročilo za leto 2018 pa je... predložil prepozno, po zakonskem roku, je bil tožniku izdan pravilen in zakonit sklep.

+

Dokument: UPRS Sodba I U 323/2017-13, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 28.05.2018

Institut: izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neizplačane devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - načelo zaslišanja strank

Jedro: Za interpretacijo sodbe v zadevi Ališič in ostali ter njeno uporabo v konkretni zadevi, kjer je prišlo do prenosa starih deviznih vlog na privatizacijski račun, je razpolaganje poleg pravic (u)porabe oziroma uživanja plodov ključna komponenta pravice do mirnega uživanja imovine. V... predmetni zadevi je pomembno, ali so bile prenesene vloge (u)porabljene v privatizacijskem procesu po volji upravičenca, ali ne. Izključitev osebe iz povračilne sheme zgolj na podlagi dejstva, da so bile stare devizne vloge prenesene ne glede na okoliščine tega prenosa, pomeni napačno razlago in uporabo sodbe v zadevi Ališić in ostali.Dejansko stanje v odločbi ni v zadostni meri ugotovljeno zgolj s podatkom o tem, da so bila sredstva tožnika na določen dan in na podlagi zakona prenesena na privatizacijski račun, ampak bi tožena stranka morala tožniku dati možnost, da se izjasni o tem, ali je aktivno ravnal in je svobodno izbral prenos sredstev na privatizacijski račun.

+

Dokument: UPRS Sodba I U 382/2017-14, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 04.06.2018

Institut: izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - napačna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - načelo zaslišanja strank

Jedro: Za interpretacijo sodbe v zadevi Ališič in ostali ter njeno uporabo v konkretni zadevi, kjer je prišlo do prenosa starih deviznih vlog na privatizacijski račun, je razpolaganje poleg pravic (u)porabe oziroma uživanja plodov ključna komponenta pravice do mirnega uživanja imovine. V... predmetni zadevi je pomembno, ali so bile prenesene vloge (u)porabljene v privatizacijskem procesu po volji upravičenca, ali ne. Izključitev osebe iz povračilne sheme zgolj na podlagi dejstva, da so bile stare devizne vloge prenesene ne glede na okoliščine tega prenosa, pomeni napačno razlago in uporabo sodbe v zadevi Ališić in ostali. Dejansko stanje v izpodbijani odločbi ni v zadostni meri ugotovljeno zgolj s podatkom o tem, da so bila sredstva tožnika na določen dan in na podlagi zakona prenesena na privatizacijski račun, ampak bi tožena stranka morala tožniku dati možnost, da se izjasni o tem, ali je aktivno ravnal in je svobodno izbral prenos sredstev na privatizacijski račun.

+

Dokument: UPRS Sodba I U 1595/2016-8, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 30.11.2017

Institut: inšpekcijski postopek - izvršitev inšpekcijskega ukrepa - odklop iz električnega omrežja

Jedro: Kot je tako v prvostopenjski, kot tudi v drugostopenjski odločbi pravilno navedla toženka, izpodbijana odločba ne pomeni samostojnega inšpekcijskega ukrepa, temveč njena izdaja pomeni izvrševanje inšpekcijskega ukrepa, izrečenega s pravnomočno odločbo inšpektorata RS za okolje in prostor z... dne 18. 8. 2014. Zakon ne daje podlage za ponovno ugotavljanje oziroma preverjanje pogojev za izdajo te inšpekcijske odločbe, ki je postala pravnomočna na podlagi sodbe naslovnega sodišča opr. št. I U 287/2015. Tožbene navedbe, ki se nanašajo na pravilnost oziroma zakonitost te inšpekcijske odločbe, namreč kakšen je status predmetnega objekta in zakaj ter kdo je inšpekcijski zavezanec, zato v nobenem pogledu ne morejo vplivati na odločitev v zadevi. Enako velja tudi za morebitne posledice izvršitve inšpekcijskega ukrepa, saj je tožnica ustreznost izrečenega ukrepa (in s tem posledice njegove izvršitve) lahko uveljavljala le v postopku za preverjanje pravilnosti in zakonitosti odločbe, s katero je bil ta ukrep izrečen, kar je tudi storila, ne more pa tega ponovno storiti v tem upravnem sporu, ki se na prvotno inšpekcijsko odločbo sploh ne nanaša.

+

Dokument: UPRS Sodba I U 1195/2016-21, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 20.12.2017

Institut: rejništvo - odvzem otroka staršem - korist mladoletnega otroka - zastopanje otroka - kolizijski skrbnik - prepoved nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja

Jedro: Ker gre za absolutno pravico mladoletnega otroka do prepovedi nečloveškega ali ponižujočega kaznovanja ali ravnanja, je dokazni standard za ugotovitev oziroma prognostično oceno, ali bi do škodnega dogodka v prihodnosti lahko prišlo ali ne, precej pod pragom 50% verjetnosti. Evropsko sodišče... za človekove pravice je izpeljalo interpretacijo v zvezi z nečloveškim ali ponižujočim kaznovanjem ali ravnanjem, ko gre za nasilje v družini nad otroci, da mora takšno ravnanje doseči minimalno raven resnosti, da se lahko obravnava v okviru člena 3. EKČP, sicer gre lahko zgolj za varstvo pravice do zasebnosti iz 8. člena EKČP. Ocena omenjene minimalne ravni pa je relativna in je odvisna od konkretnih okoliščin vsakega primera, pri tem pa se upošteva narava in kontekst spornega ravnanja, njegovo trajanje, fizični in psihični učinki tega ravnanja na otroka, lahko pa tudi starost, spol, zdravstveno stanje otroka. V konkretnem primeru je relevanten tisti del citirane določbe 1. odstavka 120. člena ZZZDR, ki govori o „drugih pomembnih razlogih v otrokovo korist“; ta razlog je v skladu s stališčem, ki se je v tej zvezi doslej izoblikovalo in ustalilo v upravno sodni praksi, kot na primer izhaja iz sodbe št. I U 1421/2017 z dne 27. 9. 2017, namreč ogroženost otrokove pravice iz 18. člena Ustave oziroma 3. člena EKČP.

+

Dokument: UPRS Sodba I U 84/2016-10, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 14.06.2018

Institut: izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - skrajšani ugotovitveni postopek

Jedro: Tožnik je že v pritožbi ugovarjal, da je imel dovoljenje za stalno prebivanje, ker je v Sloveniji živel z družino in delal 10 let, predložil pa je tudi kopijo odločbe z dne 8. 7. 1993, s katero mu je organ pokojninskega in invalidskega zavarovanja priznal pravico dodatka za pomoč in postrežbo... na mesec in sicer od dne 6. 5. 1993 dalje, ter kopijo odločbe istega organa o priznanju pravice do invalidske pokojnine. Evidence, na katere se opira tožena stranka v postopkih (družinskih članov), niso nujno zanesljive oziroma zadostno dokazno sredstvo, ampak je treba tako ugotovljena dejstva oceniti skupaj z navedbami in dokazi, ki jih predloži stranka po seznanitvi z relevantnimi ugotovitvami upravnega organa iz evidenc in na tej podlagi narediti celovito dokazno oceno. Poleg tega je Upravno sodišče tudi v sodbi zadevi I U 2080/2014 ugotovilo, da razlike med vsebinami dopisov in izdanih potrdil pristojnih organov v zvezi z okoliščinami izbrisa iz registra kažejo na to, da se ključnih dejstev ne da ugotoviti zgolj s sklicevanjem na uradne evidence, saj se le te razlikujejo glede na izdane odločbe.

+

Dokument: UPRS Sodba I U 167/2016-31, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 06.09.2017

Institut: dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - javna služba - fakulteta - tržna dejavnost - svetovanje

Jedro: Pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja je odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. Sodišče se strinja s toženo stranko glede opredelitve dokumentov, ki se nanjo... nanašajo, kot informacije javnega značaja v smislu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ, ki jih organ (fakulteta) mora posredovati prosilcu, ob ugotovljeni odsotnosti izjem po določilih 6. člena ZDIJZ. Sodišče je že v pravnomočni sodbi št. I U 902/2013 z dne 20. 5. 2015 izrecno poudarilo, da bi drugačno stališče pomenilo, da lahko za izvajanje javne službe ustanovljen in zato z javnimi sredstvi financiran organ (fakulteta C.) zavrača posredovanje informacij o dejavnosti, ki jo opravlja, s pavšalnim sklicevanjem, da gre za tržno dejavnost, ne da bi bilo dejansko izkazano, da se ta dejavnost opravlja brez škode za izvajanje javne službe in po tržnih principih, prosilec pa tega ne bi mogel preveriti, saj bi se mu prav iz tega razloga odrekal dostop do s tem povezanih informacij.

+

Dokument: UPRS Sodba I U 1802/2018-6, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 27.09.2018

Institut: brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - pridobitev lastninske pravice s pravnomočno sodbo - lastništvo nepremičnin

Jedro: Z dnem pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki ima konstitutivni učinek, tožnica ni bila več solastnica spornih nepremičnin, zaradi česar toženka tega premoženja, glede na to, da je tudi sama ugotovila, da je bila sodba v času izdaje izpodbijane... odločbe pravnomočna, ne bi smela upoštevati.

+

Dokument: UPRS sodba I U 638/2016, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 20.12.2016

Institut: inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - lastništvo živali

Jedro: V obravnavani zadevi tožnica sama navaja, da sta s sestro, ki je na podlagi odločbe z dne 15. 1. 2016 zavezanka kot lastnica psov, lastništvo psov spremenili 2. 4. 2016, kar pa je po izdaji izpodbijanega sklepa in izdaji drugostopne odločbe v obravnavani zadevi ter tudi po vročitvi drugostopne... odločbe z dne 24. 3. 2016, in česar sodišče v smislu ugovora nepravilne uporabe materialnega prava oziroma napačno ugotovljenega dejanskega stanja v zvezi z upravičeno osebo za vložitev pritožbe, torej pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa, s katerim je bila pritožba tožnice zavržena, ne more upoštevati. Sprememba lastnika psa se upošteva od spremembe v registru, ne pa za nazaj.

+

Dokument: UPRS Sodba I U 1372/2016-34, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 28.11.2018

Institut: informacije javnega značaja - upravna izvršba - ugovor - prisila - nesorazmernost

Jedro: Toženka je tožnico še pred izdajo izpodbijanega sklepa pozvala k izpolnitvi obveznosti po pravnomočni in izvršljivi delni odločbi z dne 7. 9. 2015. Izpodbijani sklep pa je bil izdan 13. 9. 2016. Ob upoštevanju, kdaj je delna odločba z dne 7. 9. 2015 postala izvršljiva (17. 8. 2016) ter ob... tem, da je toženka tožnico 31. 8. 2016, torej pred izdajo izpodbijanega sklepa, pozvala na izvršitev 1. točke izreka te delne odločbe, je tožničin ugovor, da je način prisilitve nesorazmeren, ker ji je toženka za izvršitev dala le 8 dni časa, neutemeljen.

+

Dokument: UPRS sodba II U 208/2014, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 13.05.2015

Institut: dostop do informacij javnega značaja - ponovna uporaba informacij - cena ponovne uporabe informacij

Jedro: V postopku je Informacijski pooblaščenec ob pregledu „in camera“ pri AJPES-u preverjal, kateri podatki in v kakšni obliki se bodo ponovno uporabljali pri tožeči stranki in ugotovljeno je bilo, da gre za širši nabor podatkov, kot so dostopni na spletnih straneh AJPES-a z javnim vpogledom.... Zato sodišče nima pomislekov v pravilno odločitev glede tega, da gre v obravnavanem primeru za takšno ponovno uporabo informacij javnega značaja, za katero je treba plačati nadomestilo.

+

Dokument: UPRS Sodba I U 1239/2017-15, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 14.03.2019

Institut: parcelacija - predlagatelj postopka - ničnost

Jedro: ZPP ne pozna ničnosti sodnih odločb. Pravna teorija govori o tem samo v primerih, ko se sodba nanaša na neobstoječo osebo in ko ne ureja nobenega pravnega razmerja ter je zato ni mogoče izvršiti. Take sodbe pa sploh ni potrebno izpodbijati.

Dokument: UPRS Sodba I U 623/2016-7, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 06.07.2017

Institut: vodno soglasje - legalizacija objekta - vodovarstveno območje

Jedro: Postopek za izdajo soglasij k gradbenemu dovoljenju za že obstoječ oziroma zgrajen objekt se s stališča pravne ureditve v ničemer ne razlikuje od postopka izdaje gradbenega dovoljenja in potrebnih soglasij v primeru šele načrtovane oziroma nameravane gradnje objekta. T. i. legalizacija ne pomeni... drugega kot izdajo gradbenega dovoljenja in soglasij k gradbenemu dovoljenju pod enakimi pogoji, kot jih določajo predpisi za gradnjo šele načrtovanega objekta, torej skladno z vsemi določbami relevantnih predpisov, ki se nanašajo na gradnjo novih objektov.

+

Dokument: UPRS Sodba IV U 46/2016-15, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 06.03.2018

Institut: promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - vrstni red predkupnih upravičencev - kmet mejaš

Jedro: Pri odločanju o odobritvi pravnega posla je upravni organ zavezan k varovanju javnega interesa, ki se pri prometu s kmetijskimi zemljišči odraža v izbiri sprejemnika ponudbe, ki je v največji možni meri primeren za nakup, s ciljem varovanja kmetijskih zemljišč in zaokrožanja kmetijskih... gospodarstev zaradi čim bolj ekonomične obdelave. Vrstni red uveljavljanja predkupne pravice predkupnih upravičencev je določil že zakonodajalec v 23. členu ZKZ, pri čemer ima t. i. kmet mejaš prednost pred drugim kmetom.

+

Dokument: UPRS Sodba III U 9/2017-9, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 22.02.2017

Institut: brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - določitev odvetnika - pravica do izbire odvetnika

Jedro: Odločitev, da toženka odvetniku, ki ga je z odločbo določila za izvajanje odobrene BPP iz I. točke izreka, z izvajanjem teh pravnih storitev povezanih potnih stroškov ne bo plačala, ni v skladu z zakonsko ureditvijo, po kateri si lahko prosilec izbere osebo, pooblaščeno za izvajanje BPP,... odvetnik, ki je z odločbo določen za izvajanje BPP, pa ima za opravljeno pravno svetovanje in zastopanje pravico do nagrade in povračila stroškov (vključno s potnimi), v višini, izračunani po OT.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane