Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6163cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmc2hvd1R5cGU9ZGl2JnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NQ==

Dokument: UPRS Sodba III U 33/2018-15, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 14.03.2019

Institut: neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek omd - dokazno breme - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje

Jedro: Tožena stranka je nepopolno ugotovila dejansko stanje. Okoliščine, kot jih je ugotovila, sicer vzbujajo sum, da sta tožnik in njegov oče umetno ustvarila pogoje, da bi s tem, ko je tožnik prevzel eno do že prej obstoječih kmetijskih gospodarstev, pridobila višji znesek podpore za OMD, kot pa... če bi ju šteli kot zaključeno gospodarsko celoto. Obenem pa sodišče meni, da zbrani dokazi takemu zaključku ne pritrjujejo s stopnjo verjetnosti in ostajajo na ravni suma, kar pomeni, da bi morala tožena stranka za tak zaključek temeljiteje raziskati dejansko stanje in preučiti še druge okoliščine, na podlagi katerih bi lahko sprejela tak zaključek, pri čemer sodišče pripominja, da je dokazno breme na strani tožene stranke in ne tožnika.

+

Dokument: UPRS Sodba III U 209/2017-22, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 20.09.2018

Institut: gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - plačane dajatve in prispevki - komunalni prispevek - potrdilo o plačilu komunalnega prispevka

Jedro: Določbo devetega odstavka 79. člena ZPNačrt je razumeti tako, da mora upravni organ, ko odloča o izdaji gradbenega dovoljenja, le v primeru, ko plačilo komunalnega prispevka ni izkazano, to dejstvo ugotoviti neposredno pri občini in ne zahtevati od investitorja, da dostavi potrdilo. Ker pa je v... obravnavanem primeru plačilo komunalnega prispevka s potrdilom o izvršenih transakcijah izkazal investitor, je toženka ravnala pravilno, ko o izvršenem plačilu ni zahtevala potrdila od občine.

+

Dokument: UPRS Sodba I U 1593/2016-10, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 28.11.2017

Institut: gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - skladnost prostorskih aktov

Jedro: OPN je splošnejši predpis, ki nujno velja za območje celotne občine; če je za del območja občine sprejet OPPN, pa ta podrobneje določa pogoje za umestitev objektov v prostor na določenem ožjem delu občine oziroma za izdelavo projektne dokumentacije. Če OPPN določenega vprašanja oziroma... razmerja ne ureja, ureja pa ga OPN, se zanj uporabljajo določbe OPN, saj je le takšna razlaga skladna z zakonsko opredelitvijo prostorskih aktov. Sodišče je namreč že v sodbi I U 206/2015 pojasnilo, da mora biti po četrtem odstavku 15. člena ZPNačrt OPPN skladen z OPN. Zakonska zahteva po skladnosti torej pomeni zahtevo po vsebinskem ujemanju obeh aktov tako, da OPPN ne more določati ničesar drugače oziroma v nasprotju z OPN, ampak mora izhajati iz OPN, pri čemer je njegov namen in naloga, da podrobneje definira pogoje pozidave na območju OPPN. To izhaja tudi iz primerjave določb ZPNačrt o vsebini obeh vrst prostorskih aktov.

+

Dokument: UPRS Sodba I U 179/2017-14, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 21.11.2018

Institut: inšpekcijski ukrep - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka - pravočasnost pritožbe

Jedro: Predmet sodne presoje je sklep prvostopenjskega organa, da se pritožba tožnice kot prepozna zavrže. Pritožba je bila vložena zoper odločbo z dne 27. 6. 2016, ki jo je tožnica prejela dne 30. 6.2016. Tožnica je pritožbo zoper odločbo z dne 27. 6. 2016 vložila priporočeno po pošti dne 14.... 10. 2016, to je po izteku 8-dnevnega roka za vložitev pritožbe, ki se je iztekel dne 9. 7. 2016. Glede na navedeno je bila pritožba tožnice vložena prepozno.

+

Dokument: UPRS sodba III U 392/2014, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 15.01.2016

Institut: gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - obrazložitev odločbe - odmiki

Jedro: V zadevi je bistveno, ali je rekonstrukcija in dozidava stanovanjske stavbe, za katero je bilo izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje, skladna s prvo alinejo prvega odstavka 24. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice, ki določa, da je... gradbena meja, do katere lahko segajo objekti, če regulacijske črte objektov v prostoru ni, pogojena z odmikom 4,0 m od meje sosednje parcele, manjši odmik pa je možen, če so razlogi zanj utemeljeni v načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Presoje, ali so odmiki novih konstrukcijskih elementov (za katere je bilo izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje) od meje s sosednjim zemljiščem sprejemljivi, ni mogoče utemeljevati zgolj z lego obstoječega objekta, temveč je potrebno opraviti oceno, ali vpliv njihove gradnje (kot je predvidena s projektno dokumentacijo) na sosednja zemljišča kljub manjšemu odmiku ne bo prekomeren.

+

Dokument: UPRS sodba II U 392/2014, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 20.01.2016

Institut: dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij - osebni podatki - javni uslužbenec - podatki v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca - podatki o porabi javnih sredstev

Jedro: Določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena določno opredeljuje izjeme, ki ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ omogočajo dostop do informacij javnega značaja, to pa so tudi podatki povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Zakonska določba je torej že ob uporabi... jezikovne razlage jasna in določno opredeljuje podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ker osebe, na katere se zahtevani podatki nanašajo, nimajo položaja javnega uslužbenca, te določbe ni mogoče uporabiti.Podatki o referencah strokovnih ocenjevalcev organa niso potrebni za obdelavo podatka o porabi javnih sredstev.

+

Dokument: UPRS Sodba III U 210/2017-17, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 09.05.2019

Institut: komasacija - vrednotenje kmetijskega zemljišča - zamudne obresti

Jedro: Tožena stranka je pravilno odločila, da se izračunana razlika med vrednostjo zemljišč, ki jih je pravni prednik tožnikov vložil v komasacijski sklad in vrednostjo zemljišč, ki jih je C.C. iz tega sklada pridobila, izplača s tem, da se valorizira z indeksom življenjskih potrebščin na dan... izplačila (kar ohranja njeno realno vrednost). Tožnika bosta do zamudnih obresti upravičena le, kolikor jima drugostopenjski organ tako odmerjene odškodnine ne bi izplačal v roku 60 dni po pravnomočnosti izpodbijane odločbe, kot to določa 2. točka izreka izpodbijane odločbe.

+

Dokument: UPRS Sodba I U 2146/2017-7, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 18.10.2017

Institut: brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - ničnost poravnave

Jedro: Sodne poravnave zaradi ničnosti ni dopustno izpodbijati (sodba Vrhovnega sodišča RS, II Ips 184/2012 z dne 25. 4. 2013). Če je sodišče ničnostne razloge prezrlo, je sodno poravnavo mogoče izpodbijati le še z zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo vloži državno... tožilstvo. Sodno poravnavo bi bilo mogoče izpodbijati s tožbo na razveljavitev sodne poravnave (392. člen ZPP), vendar pa je tožbo potrebno vložiti v roku 3 mesecev od dneva, ko je stranka zvedela za razloge za razveljavitev, najkasneje pa v roku treh let od dneva, ko je sodna poravnava sklenjena (393. člen ZPP). Čeprav je tožnik v prošnji določno navedel, za katero procesno dejanje bi potreboval brezplačno pravno pomoč, je tožena stranka na podlagi 24. člena ZBPP, ki ga je uporabila pravilno, preverjala tudi druge možnosti razen uveljavljanja ničnosti sodne poravnave, ki jih tožnik sicer ni omenil pred izdajo odločbe, in je šele na tej podlagi zavrnila tožnikovo prošnjo.

+

Dokument: UPRS sklep in sodba I U 690/2015, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Javne finance, Datum: 13.04.2016

Institut: davek na promet nepremičnin - davčna osnova - vrednost nepremičnin - razveljavitev zakona

Jedro: Ustavno sodišče je z odločbo U-I-168/15-9 odločilo, da se tretji odstavek 8. člena ZDPN-2 razveljavi, kolikor kot osnovo za davek na promet z nepremičninami določa 80 % posplošene tržne vrednosti te nepremičnine. Na podlagi 44. člena ZUstS se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče... razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. To pa pomeni, da v konkretnem primeru ni več pravne podlage, na kateri temelji izpodbijana odločitev.

+

Dokument: UPRS Sklep in sodba IV U 176/2017-8, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 08.05.2018

Institut: sklep o razdružitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - odškodninska tožba - ustavna pritožba - pred vložitvijo prošnje nastali stroški

Jedro: Tožnik je pobudo za začetek ustavnosti oziroma zakonitosti prvega in drugega odstavka 61. člen, tretjega odstavka 121. člena in prvega odstavka 421. člena ZKP, ki se vodi pod št. U-I-143/2017, vložil 11. 9. 2017, torej pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP. BPP pa se dodeljuje za naprej,... kot to določa 11. člen ZBPP. Navedeno torej pomeni, da bodo morale biti skladne s tem načelom tudi vse morebitne kasnejše tožnikove vloge za dodelitev BPP, če bo v zvezi z reševanjem te zadeve, zavrnjene.

+

Dokument: UPRS sodba I U 1527/2016, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 29.11.2016

Institut: brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine - podatki GURS

Jedro: Podatek o vrednosti nepremičnine, to je podatek o posplošeni vrednosti nepremičnine, izhaja iz registra nepremičnin, ki ga vodi GURS. Gre za podatek iz uradnih evidenc, katerega tožnik ni uspel ovreči. Po oceni sodišča je toženka, ob pomanjkanju dokazov, ki bi kazali na drugačno (nižjo)... vrednost nepremičnine, oceno o preseganju finančnega cenzusa za dodelitev BPP lahko oprla na po GURS-u ugotovljeno posplošeno vrednost te nepremičnine, ki kaže na vrednost sporne nepremičnine, ki je višja od finančnega cenzusa za dodelitev BPP.

+

Dokument: UPRS Sodba I U 159/2016-30, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 05.12.2017

Institut: stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - stranski udeleženec - odprava drugega akta izdanega v postopku izdaje izpodbijanega akta - zmotna uporaba materialnega prava

Jedro: Pri odločanju o tem, kje posameznik prebiva gre za odločanje o ustavni človekovi pravici do izbire prebivališča, pri tem pa lahko vpis posameznika na določenem naslovu pomeni poseg v lastninsko pravico druge osebe. Človekove pravice in temeljne svoboščine so že na podlagi URS bolj varovane... kot druge pravice, ki izhajajo iz URS, vendar je hkrati v 22. členu URS določeno, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo pravic v postopkih in ta temeljna pravica iz 22. člena URS je lahko omejena samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Ustava (tretji odstavek 15. člena URS). Zato lastniku nepremičnine ni mogoče vnaprej odrekati možnosti, da izkaže in zavaruje svoj pravni interes v glavnem postopku. Ta okoliščina namreč po presoji sodišča nedvomno pomeni, da ima tožeča stranka pravni interes za vstop v glavni postopek. Navedeno v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča pomeni, da oseba, ki je lastnik nepremičnine, na naslovu katere želi organ po uradni dolžnosti prijaviti naslov dejanskega stalnega prebivališča osebe, za katero je uvedel postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, ščiti svoje pravne koristi, ki so v tem, da se njegova lastninska pravica ne omeji na način in pod pogoji, ki jih zakon ne določa. Posledično lastniku nepremičnine ni mogoče odrekati možnosti, da svoj pravni interes izkaže in zavaruje že v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča posameznika in mu je zato treba priznati položaj stranskega udeleženca ter mu tako omogočiti dejansko sodelovanje v glavnem postopku postopku. V konkretnem primeru iz upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka tožečo stranko z dopisom z dne 4. 9. 2015 sicer obvestila o svojih ugotovitvah glede ugotovljenega dejanskega stalnega prebivališča A.A. in jo hkrati pozvala, da se glede tega opredeli in izda soglasje, na podlagi katerega bodo imenovani uredili prijavo stalnega prebivališča na spornem naslovu. Dodatno pri tem navaja, da bo po poteku 15 dnevnega roka izdana odločba o določitvi stalnega prebivališča za A.A. na navedenem naslovu. To kaže na dejstvo, da tožeči stranki v glavnem postopku ni bilo dejansko omogočeno sodelovanje v smislu možnosti varovanja njenih pravic, pač pa je tožeča stranka imela le navidezno možnost sodelovanja v postopku. V konkretnem primeru je upravni organ v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča izdal odločbo o vpisu novega naslova stalnega prebivališča A.A.v register stalnega prebivalstva ne da bi počakal na pravnomočno odločitev glede vprašanja statusa tožeče stranke v tem postopku. Ker mora biti predlagatelju, v primeru ugoditve predlogu za priznanje položaja stranskega udeleženca, zagotovljena tudi dejanska možnost sodelovanja v glavnem postopku in s tem možnost varovanja njegovih pravnih koristi, kajti odločitev v glavnem postopku lahko vpliva na učinkovitost varstva njegovega pravnega položaja v drugih postopkih, je sodišče na podlagi določbe tretjega odstavka 64. člena ZUS-1, odpravilo tudi odločbo z dne 27. 10. 2015, saj bi v nasprotnem primeru le ugotovitev in odprava izpodbijane odločbe ne bila učinkovito pravno sredstvo.

+

Dokument: UPRS Sodba I U 540/2016-9, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 11.07.2017

Institut: varstvo konkurence - denarna kazen - odprava odločbe - pravne posledice odprave odločbe - pravna jamstva v kazenskem postopku

Jedro: Določbo prvega odstavka 281. člena ZUP se pravilno razlaga v povezavi z določbo prvega odstavka 300. člena tega zakona, in torej v pomenu, da odprava odločbe terja odpravo tudi pravnih posledic, ki so iz nje nastale, (šele) ko je odpravljena odločba nadomeščena z novo odločbo. Zato tudi... tožnikovemu zahtevku za vračilo plačane denarne kazni ni mogoče ugoditi, ker je sodišče s sodbo I U 1824/2015 z dne 23. 2. 2016 njen sklep o naloženi denarni kazni (sicer) odpravilo, zadevo pa vrnilo v ponovni postopek, v katerem pa, kar ni sporno, do vložitve tožnikovega zahtevka za vračilo denarne kazni (18. 3. 2016) novega upravnega akta (sklepa) (še) ni izdala. Denarne sankcije se, ob tem ko morajo biti primerne, da zagotovijo učinkovitost preiskave, po zakonu prilagajajo finančni zmožnosti podjetja. Na pravna jamstva, ki veljajo za kazenski postopek, se tožnik v tožbi zoper sklep, ki se nanaša na odpravo posledic izvrševanja upravnega akta, s katerim mu je naložena procesna kazen (v upravnem - konkurenčnopravnem postopku), ne more z uspehom sklicevati.

+

Dokument: UPRS Sodba II U 73/2017-8, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 22.11.2017

Institut: dohodnina - čezmejni delovni migrant - samoprijava - stroški prehrane in prevoza - posebna olajšava

Jedro: V zvezi s posebno davčno olajšavo za čezmejne delovne migrante iz petega odstavka 113. člena ZDoh-2 zakonodajalec ni izkazal razumnega razloga, ki bi utemeljeval različno urejanje enakih položajev, v konkretnem primeru za priviligiranje davčnega položaja čezmejnih delovnih migrantov (odločitev... Ustavnega sodišča RS U-I-147/12 z dne 29. 5. 2013). Zakonodajalcu je zato Ustavno sodišče RS naložilo odpravo ugotovljene protiustavnosti, ob tem pa izrecno določilo, da se do njene odprave (torej do sprejetje ustreznega zakona) v postopkih odmere dohodnine neustavna določba še naprej uporablja. Glede na navedeni način izvršitve, ki ga je v svoji odločbi določilo Ustavno sodišče RS, to pomeni, da se peti odstavek 113. člena ZDoh-2 uporablja v postopkih odmere dohodnine za tista leta, ko je bila ta zakonska določba še v veljavi, ne glede na to, kdaj in na kakšen način je bil postopek odmere dohodnine začet.

+

Dokument: UPRS sodba I U 251/2016, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 17.01.2017

Institut: varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - sprememba sodne prakse - kršitev materialnega predpisa - zavrženje predloga za obnovo postopka

Jedro: Sodišče se strinja s toženko, da sodba Sodišča EU C-347/14 ne predstavlja novega dejstva oziroma novega dokaza po 1. točki 260. člena ZUP. S to sodbo je namreč Sodišče EU razlagalo pravo Skupnosti, saj je sprejelo materialnopravno stališče v zvezi z uporabo... Direktive AVMS. Gre torej za spremembo sodne prakse, kar pa ni ne novo dejstvo in ne nov dokaz.

+

Dokument: UPRS Sodba III U 184/2017-11, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 15.06.2018

Institut: nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - merila za odmero - razlikovanje med zavezanci - igralnica - exceptio illegalis - načelo enakosti pred zakonom

Jedro: Višina obveznosti posameznega zavezanca mora biti v razumnem sorazmerju z višino dohodka, ki ga prinaša izjemno ugodna lokacija. Občina Šempeter - Vrtojba, ni dovolj pojasnila, zakaj so zavezanci, ki uporabljajo zazidana stavbna zemljišča za dejavnost igralnic, obremenjeni sorazmerno... višje kot drugi, ki opravljajo ostalo zabaviščno dejavnost. Če se stopnja obremenitve izrazi s številom točk, katerih višina je odvisna od lege, vrste namembnosti in s tem povezanih izjemnih ugodnosti zemljišča v zvezi s pridobivanjem dohodka, to predhodno zahteva primerjavo med posameznimi gospodarskimi subjekti glede ustvarjanja dohodka na isti lokaciji in to tako z vidika opravljanje primerljivih kot z vidika opravljanja drugih dejavnosti. Zgolj trditve o večji možnosti ustvarjanja dohodka v igralnicah zaradi neposredne bližine meje z Italijo, njihovo nepretrgano delovanje, bližina bencinskih servisov, koriščenje javne infrastrukture ter odklonski pojavi v okolju ne pojasnjujejo razmerij med različnimi obremenitvami zavezancev, ki na isti lokaciji opravljajo svojo dejavnost, zlasti ne med zavezanci, ki opravljajo dejavnost iste vrste.

+

Dokument: UPRS sodba II U 341/2015, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 28.09.2016

Institut: upravitelj v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja - razlogi za odvzem dovoljenja - zaupanja vredna oseba - pravnomočna obsodba zaradi kaznivega dejanja

Jedro: Sodba sodišča, s katero je bila tožnica obsojena zaradi kaznivega dejanja, je postala pravnomočna, kar pomeni, da so bili izpolnjeni pogoji za izrek odvzema dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja.

Dokument: UPRS Sodba I U 1807/2017-13, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 18.06.2018

Institut: izvršitev odločb ESČP - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - napačna uporaba materialnega prava - načelo zaslišanja strank

Jedro: Za interpretacijo sodbe v zadevi Ališič in ostali ter njeno uporabo v konkretni zadevi, kjer je prišlo do prenosa starih deviznih vlog za privatizacijski račun, je razpolaganje poleg pravic (u)porabe oziroma uživanja plodov ključna komponenta pravice do spoštovanja premoženja. V... predmetni zadevi je pomembno, ali so bile prenesene vloge (u)porabljene v privatizacijskem procesu po volji upravičenca, ali ne. Izključitev osebe iz povračilne sheme zgolj na podlagi dejstva, da so bile stare devizne vloge prenesene ne glede na okoliščine tega prenosa, pomeni napačno razlago in uporabo sodbe v zadevi Ališić in ostali. Dejansko stanje v izpodbijani odločbi, ni v zadostni meri ugotovljeno zgolj s podatkom o tem, da so bila sredstva tožnika na določen dan in na podlagi zakona prenesena na privatizacijski račun, ampak bi tožena stranka morala tožniku dati možnost, da se izjasni o tem, ali je aktivno ravnal in je svobodno izbral prenos sredstev na privatizacijski račun.

+

Dokument: UPRS Sodba III U 212/2017-14, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 11.10.2018

Institut: sklep o popravi pomote - odločanje po nadzorstveni pravici - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici

Jedro: Po presoji sodišča je prvostopenjski organ z izdajo sklepa nepravilno uporabil določbo 223. člena ZUP. Po tej določbi sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi, torej sme popraviti le pomote... tehničnega značaja, oziroma pomotne zapise stvarno izjavljene volje organa. Pomot v izjavi volje torej ni dopustno popravljati na tak način, pač pa le na podlagi pravnih sredstev, ki jih določa zakon, saj bi sicer šlo za poseg v pravni položaj, ki ga je ustvarila odločba, torej za njeno spremembo. Kljub ugotovitvi, da je prvostopenjski organ napačno uporabil določbo 223. člena ZUP, saj s sklepom ni popravljal napak v dopolnilni odločbi, pač pa jo dejansko dopolnjeval, pa sodišče meni, da tako ugotovljena kršitev ni razlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je dopustna, če je bil z izdajo odločbe očitno prekršen materialni predpis. Sodišče soglaša s tožečo stranko, da določba 223. člena ZUP ni materialna, pač pa procesna določba.

+

Dokument: UPRS Sodba in sklep I U 2533/2017-5, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 22.11.2017

Institut: mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - tožbena novota - začasna odredba

Jedro: Vrhovno sodišče je v sodbi I Up 250/2016 z dne 16. 11. 2016 razlogovalo, da so sistemske pomanjkljivosti, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, predvsem objektivno dejstvo, ugotovljivo z dokumenti ustreznih inštitucij oziroma pristojnih organov, npr. poročili... organov EU, ESČP ali UNHCR. Če aktualnih poročil npr. UNCHR, EASO, HUMAN RIGHTS WATCH, Amnesty International oziroma ECRE ipd., ki bi obravnavala sistem mednarodne zaščite v Republiki Italiji kot kritičen, ni, jih pri ugotavljanju obstoja sistemskih pomanjkljivosti v sistemu mednarodne zaščite in v zvezi s pogoji za sprejem prosilcev ni bilo mogoče upoštevati.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane