Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6149cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmc2hvd1R5cGU9ZGl2JnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NA==

Dokument: UPRS Sodba I U 2104/2017-8, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 26.03.2019

Institut: stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - razveljavitev zakona z odločbo Ustavnega sodišča

Jedro: S citirano odločbo Ustavnega sodišča U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014, s katero je bil razveljavljen ZDavNepr, VI. Poglavje ZSZ84, členi od 218 do 218d. ZGO-1 in Odloki o NUSZ, niso začeli ponovno veljati, ampak se le uporabljajo do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin z vsebino,... kot je veljala ob prenehanju njihove veljave. Predpis, ki mu je veljava prenehala, pa kljub temu, da se ga še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb oziroma dopolnitev.

+

Dokument: UPRS Sodba in sklep I U 395/2017-5, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 06.03.2017

Institut: javni zavod - nadzor nad poslovanjem - sklep o uvedbi postopka

Jedro: Zakon (71. in 100. člen ZJF) velja za vse naslovnike enako, avtonomija na katero se sklicuje tožeča stranka, pa ne more pomeniti, da javni zavodi niso dolžni spoštovati veljavnega pravnega reda, predpisanega z Ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi, o čemer se je v primerljivi zadevi izreklo... tudi že Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-34/94 z dne 22. 8. 1998. Tedaj je svojo odločitev utemeljilo na dejstvu, da avtonomija ne pomeni, da univerze niso dolžne spoštovati ustave in zakonov, medtem ko iz obrazložitve navedene odločbe in odločbe št. U-I-156/08 z dne 14. 4. 2011, v katerih Ustavno sodišče razlaga avtonomijo univerze, tudi ne izhaja, da bi navedene določbe ZJF lahko presegale mejo dopustnega posega v avtonomijo državnih univerz, ki so po svojem pravnem statusu javni zavodi, enako kot tožeča stranka v obravnavanem primeru.

+

Dokument: UPRS sodba in sklep I U 1273/2016, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 13.09.2016

Institut: Mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - družinski člani - humanitarni razlog - Republika Poljska - rok za predajo prosilca

Jedro: Po 16. členu Dublinske uredbe III bi lahko Republika Slovenija obravnavala tožnikovo prošnjo za mednarodno zaščito, če bi šlo za resno bolezen, hudo invalidnost ali starost katerega od obeh staršev. Tožena stranka je ugotovila, da tožnikov oče prebiva v Republiki Sloveniji na podlagi... dovoljenja za stalno prebivanje, mati pa na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. Navedla je, da tožnik v upravnem postopku ni navajal, da bi bil njegov oče tako bolan, da bi bil odvisen od njegove pomoči niti ni v zvezi s tem v upravnem postopku predložil nobenih dokazov. Sodišče se strinja s tem, da bi moral tožnik že v upravnem postopku to navajati. Res je sicer, kar tožnik zatrjuje v tožbi, da zgolj to, da ne živi na naslovu svojih staršev, še ne pomeni, da zaradi tega ta razlog ne bi mogel biti podan. Vendar pa sodišče še vedno meni, da bi lahko tožnik tako v prošnji za mednarodno zaščito kot tudi v osebnem razgovoru navajal to okoliščino, v kolikor meni, da je res podana.Neutemeljena je tožbena navedba o tem, da je skladno z 29. členom Dublinske uredbe III že potekel končni rok za predajo prosilca. Končna odločitev o pritožbi tožnika je bila sprejeta z dnem pravnomočnosti prejšnje sodbe. Sodba Upravnega sodišča RS št. I U 423/2016-7 je postala pravnomočna 12. 4. 2016. Od končne odločitve v prejšnjem upravnem sporu torej še ni minilo šest mesecev.

+

Dokument: UPRS Sodba I U 1235/2017-23, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 05.02.2019

Institut: denacionalizacija - odškodnina v obliki obveznic - zahteva za denacionalizacijo - aktivna legitimacija - nepopolno dejansko stanje

Jedro: V ponovnem postopku reševanja zadeve naj organ upošteva stališče sodišča iz sodbe I U 422/2015, ki se nanaša na pravno naravo zahtevkov iz ZRP (sodišče vztraja pri svojem stališču, da je zahteva iz 1. in 5. člena ZRP v smislu zahteve za vrnitev premoženja podržavljenega s strani okupatorja... istovrstna) ter ju je v skladu s sodno prakso v denacionalizacijskih postopkih, v primerih, ko so bili tudi za zahtevo po 5. členu ZRP izpolnjeni pogoji, obravnavati enako. V tem smislu naj toženka dopolni relevantno dejansko stanje, da bo možen preizkus pogojev za aktivno legitimacijo, ki iz 5. člena ZRP izhajajo.

+

Dokument: UPRS sodba IV U 69/2015, enako tudi , , Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 18.02.2016

Institut: zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - višina prispevka - dejavnost delodajalca

Jedro: 3. člen v tretjem odstavku Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov določa glede na dejavnost zavezanca, ki je razvidna iz podatkov AJPES, 6% kvoto zaposlovanja invalidov, za tiste pravne osebe, ki opravljajo dejavnost pod oznako: N) Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, kamor spada tudi... dejavnost potovalnih agencij. Skladnost tretjega odstavka 62. člena ZZRZI z Ustavo, je presojalo že Ustavno sodišče, ki je odločilo, da navedena zakonska določba ni v neskladju z Ustavo. Delodajalci so glede na dejavnosti, ki jo opravljajo, razvrščeni skladno z Uredbo in tožeča stranka izrecno ne prereka, da njena razvrstitev v takšno dejavnost ne bi bila pravilna.

+

Dokument: UPRS sodba I U 1277/2015, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Javne finance, Datum: 31.05.2016

Institut: davek na dediščine in darila - izročilna pogodba - delna razveza izročilne pogodbe - davčna osnova - odločba Ustavnega sodišča

Jedro: Tožbi je treba ugoditi že zato, ker ni pravilno ugotovljena višina davčne osnove. Ustavno sodišče je namreč z odločbo U-I-190/15-10 z dne 5. 5. 2016 razveljavilo drugi odstavek 5. člena ZDDD, ki je določal, da se vrednost v dar prejetega premoženja in s tem osnova za davek pri nepremičninah... izračuna na podlagi posplošene tržne vrednosti, ugotovljene po zakonu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin, in ki je bil, kot je razvidno iz razlogov izpodbijane odločbe, podlaga za odločitev v konkretnem primeru. Trenutek stvarnopravnega prehoda lastništva v zemljiški knjigi namreč za nastanek davčne obveznosti res ni pomemben, je pa pomemben pri uveljavljanju vračila davka na podlagi določb 18. člena ZDDD, ki jim je po presoji sodišča treba slediti tudi pri odločanju v konkretnem primeru.

+

Dokument: UPRS sodba I U 409/2015, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Javne finance, Datum: 05.04.2016

Institut: davek na promet nepremičnin - davčna osnova - odločba Ustavnega sodišča

Jedro: Ker je tožnik vložil tožbo in o zadevi še ni odločeno pravnomočno, je potrebno v skladu z določbami ZUstS pri odločanju o tožbi upoštevati odločbo Ustavnega sodišča U-I-168/15-9 z dne 23. 3. 2016, s katero je odločeno, da se tretji odstavek 8. člena ZDPN-2 razveljavi, kolikor kot osnovo... za davek na promet z nepremičninami določa 80% posplošene tržne vrednosti nepremičnine. To pa pomeni, da v konkretnem primeru ni več podlage za to, da se v odmernem postopku ugotavlja posplošena tržna vrednost nepremičnine sploh, s tem pa v konkretnem primeru tudi ni podlage za to, da se (smiselno) kot davčna osnova upošteva ocenjena tržna vrednost nepremičnine iz cenitve, ki jo je tožnik predložil v odmernem postopku.

+

Dokument: UPRS Sodba III U 333/2018-19, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 24.01.2019

Institut: imenovanje notarja - pooblastila ministra - odločba o izbiri - ocena strokovne komisije - strokovna usposobljenost

Jedro: Minister je z izpodbijano odločbo za notarko imenoval kandidatko, ki je na podlagi metodologije ocenjevanja, ki jo je oblikovala izbirna komisija, dosegla najvišje število točk. Izbor je skladen s stališčem VS RS (sodba I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018), da je v... pristojnosti ministra izbira, da med enako strokovno usposobljenimi (torej enako ocenjenimi kandidati) izbere tistega kandidata, ki je v izbirnem postopku dosegel najvišje število točk.

+

Dokument: UPRS sodba I U 822/2015, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Javne finance, Datum: 24.05.2016

Institut: davek na dediščine in darila - davčna osnova - odmera davka - odločba Ustavnega sodišča

Jedro: Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-313/13 presodilo, da je določanje davčne osnove s pomočjo posplošene tržne vrednosti nepremičnin iz Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, protiustavno. Zakonska ureditev modelov metod vrednotenja nepremičnin v omenjenem zakonu namreč ni zadostila... zahtevam načela zakonitosti pri predpisovanju davkov iz 147. člena Ustave. Meni, da je glede na navedeno, iz enakih razlogov v neskladju s 147. členom Ustave tudi drugi odstavek 5. člena ZDDD, ki kot osnovo za davek od podedovanih ali v dar prejetih nepremičnin šteje 80 % njihove posplošene tržne vrednosti.

+

Dokument: UPRS sodba I U 209/2015, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Javne finance, Datum: 13.12.2016

Institut: davek na dediščine in darila - davčna oprostitev - status kmeta - predhodno vprašanje - dokazno breme

Jedro: V predmetni zadevi gre za ponovni postopek po sodbi tega sodišča I U 48/2013-10, s katero je prvostopenjskemu organu naložilo rešitev vprašanja, ali je bila tožeča stranka v času nastanka davčne obveznosti kmet v smislu 24. člena takrat veljavnega ZKZ. Sodišče v tem postopku, drugače kot... v prvem sojenju, ugotavlja, da navedeno vprašanje ni predhodno v smislu določbe 147. člena ZUP, saj gre za vprašanje dokazanosti pogoja za dosego davčne oprostitve in ne za vprašanje, brez rešitve katerega odmera davčne obveznosti ne bi bila mogoča. Ker gre za dejstvo, ki ga kot podlago za davčno oprostitev navaja tožeča stranka, je breme dokazovanja na tožnici.

+

Dokument: UPRS Sodba I U 2617/2017-17, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 09.04.2019

Institut: prispevki za socialno varnost - poslovodna oseba - invalidska pokojnina - zavarovalna podlaga - kršitev pravil postopka

Jedro: Sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, s katero je tožnik razvrščen v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 7. 2. 2014 dalje in po kateri se mu od tega dne prizna invalidska pokojnina je bila izdana dne 21. 9. 2016 in torej po izdaji izpodbijanih... odločb in pred izdajo odločb o zavrnitvi pritožbe. Tožnik je s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani seznanil finančni urad, ki je v tej zvezi opravil poizvedbo pri ZPIZ. Da bi bil tožnik s poizvedbo in odgovorom zavoda seznanjen, iz podatkov spisa ne sledi, tožena stranka, ki je s sodbo, poizvedbami in odgovorom ZPIZ-a bila (oziroma bi morala biti) seznanjena, pa se v svojih odločbah v dejanskem in pravnem pogledu ne izreče o vplivu navedene sodbe na v pritožbenem postopku sporno zavarovalno podlago, ki jo izkazuje davčni register.

+

Dokument: UPRS Sklep I U 515/2018-6, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 15.03.2018

Institut: mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - pravni interes za tožbo - rok za predajo prosilca

Jedro: Prosilec za mednarodno zaščito je upravičen do učinkovitega sodnega varstva (27. člen Dublinske uredbe v povezavi s členom 47. Listine EU o temeljnih pravicah), vključno s pravico do brezplačne pravne pomoči v sodnem postopku iz tretjega odstavka tega člena, v zvezi z morebitnim iztekom roka... za predajo iz člena 29(1) in (2) Dublinske uredbe tudi v okoliščinah po tem, ko je že bil izdan sklep in je ta sklep o predaji prosilca drugi državi članici postal tudi pravnomočen. Upravni organ mora o ugovoru prosilca, da je potekel zavezujoči rok za predajo iz člena 29(1) in (2) Dublinske uredbe, odločiti z upravnim aktom, ki ima vse obvezne sestavine po ZUP. Tožena stranka na podlagi sodbe Sodišča EU v zadevi Majid Shiri, ki predstavlja obvezujočo pravno podlago, ne sme izvršiti odločbe z dne 14. 6. 2016 o predaji preden ne bo v ponovnem postopku na podlagi sodbe I U 2707/2017-7 odločila (tudi) o tožnikovi vlogi glede poteka roka.

+

Dokument: UPRS sodba I U 1161/2015, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 08.10.2015

Institut: brezplačna pravna pomoč - spremenjene okoliščine - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči

Jedro: Med strankama ni sporno, da je tožnik ob odobritvi BPP izpolnjeval pogoje za dodelitev BPP. Prav tako ni sporno, da se je tožnik kasneje (vsaj od 10. 3. 2008 dalje) zaposlil in da o nastali spremembi, ki je vplivala na njegov finančni položaj, strokovne službe za BPP v zakonskem roku 8 dni ni... obvestil. Kot je sodišče presodilo že v sodbi I U 451/2015, je tožnik s tem, ko strokovni službi ni v zakonskem roku sporočil podatkov o zaposlitvi, nedvomno ravnal v nasprotju z zahtevami iz 41. člena ZBPP.

+

Dokument: UPRS sodba I U 1028/2015, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 17.12.2015

Institut: nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - stroški postopka - odmera stroškov postopka - breme stroškov postopka - uspeh v postopku

Jedro: Sodišče se strinja s toženko, da je treba tožnikov uspeh v postopku presojati glede na višino nadomestila, ki mu je bilo odmerjeno (prim. tudi stališče tega sodišča v sodbi I U 1220/2013). Vendar pa toženka nima prav, ko popoln tožnikov uspeh enači izključno s situacijo, ko mu nadomestilo... sploh ne bi bilo odmerjeno. Takšno stališče namreč ne upošteva možnosti, da se zavezanec ne pritoži zoper odmerno odločbo v celoti, temveč le zoper njen del (npr. ne nasprotuje odmeri dajatve, meni pa, da je bila odmerjena v napačni višini).

+

Dokument: UPRS Sodba I U 510/2018-21, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 07.03.2019

Institut: arondacija - spornost podlage prehoda iz zasebne v družbeno lastnino - ničnost - ničnostni razlog - prisiljenje ali drugo nedovoljeno ravnanje zoper organ

Jedro: Drugostopenjski organ je pravilno presodil, da tožnica ne zatrjuje nedovoljenega ravnanja. S trditvami o prostovoljnem prenosu lastnine in izvedbi arondacije zgolj zaradi izogibanja plačila davka tožnica namreč ne zatrjuje takega ravnanja, ki bi bilo naperjeno zoper komisijo za arondacijo oziroma... ki bi na kakršenkoli način vplivalo na njeno voljo, temveč kvečjemu razloge, ki so bili povod za to, da je KGP ... vložilo arondacijski predlog. S trditvijo, da v posledici prostovoljnega prenosa lastnine ne gre za prisilno podržavljenje, in s tem povezanim sklicevanjem na odločbo Ustavnega sodišča U-I-75/92 z dne 31. 3. 1994, pa tožnica v bistvu uveljavlja razloge za neutemeljenost denacionalizacijskega zahtevka, kar pa ni predmet obravnavanega postopka.

+

Dokument: UPRS Sodba I U 490/2017-9, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 05.06.2019

Institut: dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoj za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - skladnost zakona z ustavo

Jedro: Za uveljavljanje pravic iz naslova pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje po ZUSDDD poleg opredelitve pogoja dejanskega življenja dopustno določiti čas in razloge, ko je bil posameznik upravičeno odsoten z ozemlja Republike Slovenije. Navedeno po presoji Vrhovnega sodišče kaže na to, da je... zakonska določitev pogoja dejanskega življenja iz četrtega odstavka 1č. člena ZUSDDD dopustna, pri čemer je tudi Ustavno sodišče ugotovilo, se je zakonodajalec s sprejetjem ZUSDDD-B ustavno skladno odzval na protiustavno stanje, ugotovljeno z odločbo Ustavnega sodišča U-I-246/02, s čimer je bilo vzpostavljeno moralno zadoščanje kot posebna oblika odprave posledic kršitev človekovih pravic, ki so nastale zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.

+

Dokument: UPRS sodba I U 1188/2015, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Javne finance, Datum: 31.03.2016

Institut: sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - sofinanciranje začetih investicij in ustvarjanje novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih - točkovanje vloge - vpliv projekta na okolje

Jedro: Toženka je za svojo ugotovitev, da sta bili sporni listini predloženi šele v pritožbenem postopku, zaradi česar ju ni mogoče upoštevati pri oceni projekta, navedla jasne in logične razloge ter se pri tem oprla na podatke v upravnem spisu, s čimer je po presoji sodišča v celoti sledila... stališčem, ki izhajajo iz sodbe I U 574/2014.O spremembi odločitve bi bilo mogoče govoriti le v primeru, če bi tokratni upravni akt tožniku odrekel kakšno pravico, ki bi mu bila prejšnjikrat priznana, namen obrazložitve v tem pogledu pa je zgolj omogočiti preizkus zakonitosti te odločitve.

+

Dokument: UPRS sodba I U 392/2014, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 02.12.2014

Institut: denacionalizacija - ovire za vračilo nepremičnin v naravi - zazidano stavbno zemljišče - pristojnost denacionalizacijskega organa - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - načelo ekonomičnosti postopka

Jedro: Prvostopenjski organ je zaradi ugotovitve dejanskega stanja v zvezi z navedbami tožnika o obstoju ovir po 1., 2. in 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen odredil dokazovanje z izvedencem za gradbeništvo. Ne iz spisne dokumentacije ne iz navedenega sklepa ne izhaja, zakaj je organ odredil dokazovanje... (le) z izvedencem gradbene stroke. Tožnik je namreč v več vlogah, ki so bile dokumentirane z dokazi, navajal, da se na spornih nepremičninah nahaja energetska infrastruktura, med katero ne štejejo le objekti (stavba) in naprave (trafo postaja), pač pa kot neločljiv del tudi omrežje ter predlagal, naj mnenje o obstoju uveljavljanih ovir poda izvedenec elektroenergetske stroke. Ob takem stanju stvari bi moral prvostopenjski organ glede na dejavnosti, ki jih opravlja tožnik, glede na zakonske določbe, na katere se je v zvezi z obstojem ovir za vračilo nepremičnin v naravi skliceval ter glede na dejstva in dokaze, ki jih je v zvezi z obstojem ovir zatrjeval in predložil oziroma predlagal, ugotoviti, katera dejstva kot relevantna za odločitev je treba v postopku ugotoviti, in katere dokaze kot potrebne in primerne je v ta namen treba izvesti. Vendar organ tako ni ravnal, pač pa je le odredil dokazovanje z izvedencem gradbene stroke, ne da bi izbiro dokaza obrazložil. Oprl se je na izvid in mnenje izvedenca gradbene stroke ter neargumentirano zaključil, da je izvedencu gradbene stroke nedvomno poznan pomen elektroenergetske infrastrukture ter da v strokovno presojo tega izvedenca ne dvomi in dodal, da se je v izogib zavlačevanju ter zaradi ekonomičnosti postopka oprl le na izvedensko delo izvedenca gradbene stroke. Tako podano ugotovljeno dejansko stanje ter dokazi, na katere se opira, skupaj z razlogi, odločilnimi za presojo izvedenih dokazov, pa sodišču ne dajejo podlage za presojo, da so bila v postopku popolno in pravilno ugotovljena vsa dejstva, ki so po materialnem predpisu pomembna za odločitev. Načelo ekonomičnosti postopka ne more biti opravičilo za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.Če je za izdajo odločbe o denacionalizaciji potrebno pridobiti nove katastrske podatke, ki se lahko pridobijo le v postopku parcelacije, se ta postopek opravi pod vodstvom organa, pristojnega za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo, ob strokovni pomoči geodetskega izvedenca. Parcelacija je v teh primerih poseben ugotovitveni postopek v smislu določb ZUP. Odločbi o denacionalizaciji pa sledi ugotovitvena odločba geodetskega organa o ugotovitvi in vpisu sprememb v zemljiški kataster.

+

Dokument: UPRS sodba I U 392/2015, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 06.03.2015

Institut: tujec - omejitev gibanja - ponovni postopek - načelo sorazmernosti - obrazložitev odločbe

Jedro: Tožena stranka je sicer navedla razlog za izdajo ukrepa in sicer, da je tožnica vložila zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, vendar pa ta razlog ni v skladu s pravom EU in je zato nezakonit. Tožena stranka namreč ni ugotovila pravno relevantnih dejstev, da je tožnica vložila zahtevo za uvedbo... ponovnega postopka samo zato, da bi odložila ali onemogočila izvršitev odločbe o vrnitvi. Poleg tega bi tožena stranka v obrazložitvi akta morala utemeljiti tudi, zakaj v konkretnem primeru ne bi bil legitimen cilj ukrepa zadovoljen že z uporabo milejšega ukrepa nastanitve izven centra. Gre za bistveno pomanjkljivost obrazložitve z vidika načela sorazmernosti oziroma objektivne nujnosti ukrepa.

+

Dokument: UPRS Sodba in sklep I U 657/2018-4, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 10.04.2018

Institut: mednarodna zaščita - pristojna država za obravnavanje prošnje - rok za predajo prosilca - Dublinska uredba III - tožba zaradi molka organa - odločanje v sporu polne jurisdikcije - začasna odredba

Jedro: Sodišče ugotovavlja, da se je zaradi izteka šestmesečnega roka za predajo iz člena 29 (1) in (2) Dublinske uredbe odgovornost za obravnavo tožnikove prošnje za mednarodno zaščito že prenesla na Republiko Slovenijo, ker je v času odločanja sodišča že potekel 6-mesečni obvezujoč oziroma... prekluzivni rok, šteto od nastopa pravnomočnosti sklepa tožene stranke št. 2142-496/2016/7 (1313-08) z dne 14. 6. 2016, ki je postal pravnomočen 23. 8. 2017 s tem, ko je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo tožnika zoper sodbo naslovnega sodišča št. I U 942/2016-5 z dne 4. 7. 2016. Pri tem je sodišče upoštevalo, da gre za obvezujoč rok, ki ga ni mogoče razlagati široko oziroma širše, kot je izrecno določeno v Dublinski uredbi. Poleg tega je tožnik v Sloveniji že dve leti in dva meseca, pa se njegov postopek za vsebinsko obravnavanje prošnje sploh še ni začel, čeprav je legitimen cilj čim hitrejše obravnavanje prošenj in zmanjšanje negotovosti prosilcev za mednarodno zaščito, če se njihova prošnja dalj časa ne obravnava - še posebej, če gre za prosilca, ki brez dvoma prihaja iz vojnih območij, kot je Sirija.


Obrazložitev: ... EU št. 343/2003 odločilo, da rok šest mesecev začne teči ne že z začasno sodno odločitvijo, da se izvedba postopka predaje odloži, temveč šele s sodno odločitvijo, s katero se odloči „o temelju postopka“ in s katero ni več mogoče ovirati te izvedbe.8 Sodišče EU je to potrdilo tudi v (tožnikovi) zadevi A.S., ki temelji na zdaj veljavni Dublinski uredbi.9 Zato z izdajo začasne odredbe, ki je učinkovala v razmerju do tožene stranke od dne 19. 12. 2017 do 19. 1. 2019, ko je tožena stranka prejela sklep Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 1/2018, ni začel ...
+

Izberi vse|Izvozi izbrane