Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6160cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmc2hvd1R5cGU9ZGl2JnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9MzAy

Dokument: UPRS sodba in sklep I U 1707/2015, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 08.12.2015

Institut: mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - razlogi za omejitev gibanja - begosumnost - Dublinska uredba III

Jedro: Nelegalen prehod državne meje sam po sebi še ni zadosten razlog za omejitev gibanja, vendar pa v konkretnem primeru to ni edini razlog za omejitev gibanja. Ocena, da bi tožnik lahko pobegnil, ne temelji zgolj na tem, da je ilegalno prečkal nekatere meje, ampak gre za to okoliščino v povezavi... tudi z nekaterimi drugimi okoliščinami, kot so na primer ta, da je večkrat pred tem zaprosil za mednarodno zaščito in v zadevni državi ni počakal, da bi bila prošnja rešena ter da njegova ciljna država ni bila Slovenija. Razen tega je v obravnavanem primeru tožnik imel potni list, pa je kljub temu nekatere meje prečkal ilegalno. Tožena stranka v obravnavani zadevi po mnenju sodišča ni mogla prezreti pomembne okoliščine, da je tožnik glede na podatke iz baze EURODAC že trikrat v drugih državah Evropske unije zaprosil za mednarodno zaščito, pa nikoli ni počakal, da bi bile prošnje rešene, to pa je v konkretni zadevi vsekakor najpomembnejša okoliščina, ki je toženo stranko privedla do sklepa, da pri tožniku obstaja nevarnost pobega.

+

Dokument: UPRS sodba in sklep I U 764/2013, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 15.05.2013

Institut: mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zavrženje zahteve za uvedbo ponovnega postopka - dokazno breme - zdravstveno stanje prosilca - začasna odredba

Jedro: Tožnik za svoje trditve ni ponudil niti predlagal nobenih dokazov, ampak je zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji utemeljeval zgolj s posplošenimi in nekonkretiziranimi navedbami, ki jih tudi v tožbi ni kakorkoli podrobneje konkretiziral oziroma... natančneje opredelil, niti ni v podkrepitev svojih navedb ponudil ničesar drugega. Zato ni zadostil zahtevam dokaznega bremena, ki je v tovrstnih zadevah deljeno med obe stranki in ne, kot zmotno zatrjuje v tožbi, izključno ali pretežno na strani tožene stranke. V kolikor bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, bi to pomenilo, da se tožnika v skrajnem primeru izžene iz Republike Slovenije. To pa bi imelo za tožnika tako pravno posledico, da vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, čeprav bi v tem upravnem sporu uspel. V kolikor bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred odločitvijo sodišča o tožbi in se v času sodnega odločanja tožnik ne bi več nahajal na območju Republike Slovenije, ne bi bil več pod jurisdikcijo te države. Zaradi tega ne bi več izkazoval pravnega interesa, ker bi mu naknadno prenehal. Tudi če bi v upravnem sporu uspel in bi bil sklep odpravljen ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovno odločanje, si s tem svojega položaja ne bi mogel več izboljšati. Sodno varstvo v upravnem sporu na ta način ne bi moglo biti več učinkovito. S tem pa bi bila kršena pravica do sodnega varstva, kajti ta pravica se lahko uresničuje le pod pogojem, da je tako sodno varstvo učinkovito. Poleg tega po oceni sodišča izvršitev izpodbijanega akta tudi ne nasprotuje javni koristi.

+

Dokument: UPRS sodba in sklep I U 396/2014, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 16.05.2014

Institut: društvo - registracija spremembe zastopnika društva - stranka v postopku - stranski udeleženec - pritožba zoper odločbo o registraciji spremembe zastopnika društva - pravni interes - pravica do izjave

Jedro: V zadevi ni sporno le vprašanje ne/registracije spremembe zastopnika društva, pač pa je za tožnico najprej sporno vprašanje priznanja lastnosti stranskega udeleženca C.C. (domnevnemu članu tožnice) že v postopku na prvi stopnji upravnega odločanja. Toženka je, ko je odločala v pritožbenem... postopku, to vprašanje prezrla, četudi je bistveno za odločanje o pritožbi C.C. Tožnica je v tej zvezi navedla številne dejanske in pravne argumente ter se sklicevala na sodno prakso Vrhovnega sodišča, na kar toženka ni odgovorila, s tem pa je tožnico prikrajšala v njeni pravici do enakega varstva pravic. Skladno z novejšo sodno prakso, ki se nanaša na uporabo 43. in 142. člena ZUP, mora predlagatelj že v vlogi konkretno opredeliti, katero osebno korist, oprto na zakon ali drug predpis, zasleduje. Zgolj zatrjevanje, da so bila pri sprejemu sprememb temeljnega akta društva kršena pravila postopka, za izkazovanje pravnega interesa ne zadostuje.

+

Dokument: UPRS sklep in sodba I U 387/2015, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Javne finance, Datum: 15.10.2015

Institut: upravni spor - odgovor na tožbo - zamudna sodba - procesne predpostavke za dopustnost upravnega spora - vložena pritožba v upravnem postopku - davčna izvršba - izvrševanje sklepa - zaračunani stroški banke - vračilo

Jedro: V upravnem sporu se ne uporabljajo določbe ZPP o odgovoru na tožbo in izdaji zamudne sodbe.Če je bila zoper upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, mogoča pritožba, pa ta ni bila vložena ali je bila vložena prepozno, mora sodišče tožbo zavreči. Tožnik je sklep, ki je predmet... tega upravnega spora, s pritožbo izrecno izpodbijal samo v delu. V preostalem delu, v katerem pritožba ni bila vložena, upravni spor zoper izpodbijani sklep ni dopusten, zato je sodišče tožbo v tem delu moralo zavreči. Izpodbijana odločitev je sicer napačno poimenovana (gre za odločbo in ne za sklep), kar pa ne pomeni takšne kršitve pravil postopka, ki bi zahtevala odpravo sicer z zakonom skladne odločitve. Podlage za to, da bi se tožniku v okviru davčnega postopka vrnila sredstva, ki mu jih je v zvezi z izvrševanjem sklepa o davčni izvršbi zaračunala banka, namreč ni. Davčna organa sta to vračilo obravnavala kot stroške postopka in argumentirano utemeljila, da je bil glede na okoliščine konkretne zadeve sklep o davčni izvršbi upravičeno izdan, saj je imel tožnik na navedeni dan dolg v višini, ki je presegala zakonski prag za začetek davčne izvršbe, in zato zahteva za vračilo ni utemeljena.

+

Dokument: UPRS sodba in sklep I U 1847/2015, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 29.12.2015

Institut: mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje v Centru za tujce - znatna nevarnost - ugotavljanje istovetnosti prosilca - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - začasna odredba

Jedro: Podana je znatna nevarnost, da bo tožnik, če ne bo pridržan, samovoljno zapustil Republiko Slovenijo. Ugotovljene okoliščine, da je tožnik že vse od leta 2011, ko je iz Turčije preko Grčije vstopil v Italijo brez kakršnegakoli osebnega dokumenta in tam v februarju 2011 prvič zaprosil za... mednarodno zaščito, zadnjič pa v letu 2014 oziroma 2013, poleg tega pa je po lastni izpovedbi na glavni obravnavi dne 29. 12. 2015 tudi približno pet do šestkrat zaprosil za mednarodno zaščito še v Švici in enkrat v Avstriji. Izkazujejo tožnikovo begosumnost in so odločilne tudi za odreditev izbrane strožje oblike pridržanja tožnika na Center za tujce ter za oceno sorazmernosti oziroma potrebnosti in nujnosti odreditve izrečenega ukrepa. Obstaja znatna nevarnost tožnikovega pobega, še posebej ob dejstvu, da je bila sprva njegova ciljna država Italija in nato Švica ter da bi s tem tožnik tudi onemogočil izvedbo postopkov v zvezi s predajo tožnika tisti državi članici EU, ki je odgovorna za obravnavo njegove prošnje. Izrečeni ukrep je potreben in nujen, ker drugače ne bo mogoče izvršiti predaje tožnika v tako imenovanem „dublinskem postopku“ odgovorni državi članici EU za obravnavanje njegove prošnje. Okoliščina, da prosilec za mednarodno zaščito ne poseduje nobenega identifikacijskega osebnega dokumenta, ne zadostuje za izrek ukrepa začasne omejitve gibanja.

+

Dokument: UPRS sodba in sklep I U 152/2015, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Javne finance, Datum: 15.09.2015

Institut: davčna izvršba - zapisnik - sklep o davčni izvršbi - vročitev sklepa - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu

Jedro: Vsebini izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi tožnica ne ugovarja. Ugovarja vročitvi sklepa, to je vročitvi po pooblaščencu (odvetniku) namesto njenemu zakonitemu zastopniku, in sicer zato, ker naj bi za vročitev odvetniku ne bilo predloženo veljavno pooblastilo. Glede na podatke spisov to... ne drži, saj se tudi v izvršilnem postopku, ki ga je šteti za nadaljevanje inšpekcijskega, lahko upošteva (splošno) pooblastilo, ki ga je dala odvetniku (takrat še) zakonita zastopnica tožnice. Sicer pa to za odločitev v konkretnem primeru niti ni bistveno - bistveno je, da je oseba, ki ji je bil spis namenjen, ta spis dejansko dobila. Zakoniti zastopnik tožnice je izpodbijani sklep očitno prejel in je tudi seznanjen z njegovo vsebino, saj je zoper sklep (po istem pooblaščencu - odvetniku) vložil tožbo in pred tem že pritožbo. Zato ne more uveljavljati nepravilne vročitve kot razlog za nezakonitost izpodbijanega sklepa in s tem kot razlog za njegovo odpravo.Iz zapisnika in njegove vsebine je jasno razvidno, da ne gre za akt, s katerim bi bilo (dokončno) odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe, temveč za akt procesne narave, izdan med postopkom izvršbe. Gre torej za akt, ki po določbah ZUS-1 ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Zato je sodišče tožbo zoper zapisnik kot nedopustno zavrglo.

+

Dokument: UPRS sodba in sklep I U 1590/2015, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 17.11.2015

Institut: brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - socialni spor - vrnitev v prejšnje stanje - vročanje - začasna odredba

Jedro: Sodišče organu za BPP pritrjuje, da je glede na 11. 9. 2015 vloženo prošnjo za BPP za vložitev tožbe zoper odločbo ZPIZ z dne 12. 1. 2015 mogel zaključiti, da je zadeva očitno nerazumna. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve dokončnega upravnega akta (72. člen ZDSS in prvi odstavek... 171. člena ZPIZ-2 v zvezi s 176. členom tega zakona). Prepozno vloženo tožbo sodišče zavrže (75. člen ZDSS). Tožniku pa je bila odločba vročena po pooblaščenki 15. 1. 2015, kot izhaja iz vročilnice, ter se je tako rok za tožbo iztekel 16. 2. 2015. Zamude roka za vložitev tožbe pa v času vložitve prošnje za BPP tudi ni bilo mogoče več preprečiti s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, saj sta do tedaj pretekla tako subjektivni kot tudi objektivni rok. Iz 32. člena ZUS-1 izhaja, da je procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe vložena tožba, o kateri sodišče še ni pravnomočno odločilo, ker je v obravnavani zadevi sodišče o tožbi izdalo predmetno sodbo, s katero je v zadevi pravnomočno odločeno, je moralo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe zavreči (ob smiselni uporabi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

+

Dokument: UPRS sodba in sklep I U 558/2015, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 15.04.2015

Institut: mednarodna zaščita - za obravnavanje prošnje odgovorna država članica EU - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - začasna odredba

Jedro: Iz upravnega spisa zadeve je razvidno, da ob podaji prošnje za mednarodno zaščito dne 7. 1. 2015 na vprašanje uradne osebe, naj pojasni, da je bil prosilec za mednarodno zaščito tudi na Hrvaškem, ni niti omenil nevzdržnih razmer v hotelu, o katerih je nato obširno izpovedal na osebnem razgovoru... dne 6. 2. 2015. Glede na navedeno ter ob upoštevanju dejstva, da je tožnik na Hrvaškem dvakrat zaprosil za mednarodno zaščito – torej po končanem prvem postopku je nato 3. 9. 2014 ponovno zaprosil za status mednarodne zaščite na Hrvaškem, sodišče sodi, da je pravilen zaključek toženke v izpodbijanem sklepu, da so tožnikove izjave na osebnem razgovoru dne 6. 2. 2015 glede vsakodnevnih pretepov z noži in izvijači v hotelu neverodostojne, pravilen.Sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep postal izvršljiv z dnem, ko je bil izdan, saj je v pravnem pouku navedeno, da tožba ne ovira izvršitve akta. Kolikor sodišče ne bi ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe in bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, pa bi to pomenilo, da se tožnik lahko izroči Republiki Hrvaški.

+

Dokument: UPRS sodba in sklep I U 283/2013, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 20.02.2013

Institut: mednarodna zaščita - predaja prosilca za obravnavanje prošnje odgovorni državi - predaja prosilca republiki bolgariji - suverenostna klavzula - sistemske pomanjkljivosti azilnega sistema - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - začasna odredba - težko popravljiva škoda

Jedro: Država ima obveznost, če se v postopku odločanja po Dublinski uredbi izkažejo okoliščine, ki kažejo na resno nevarnost za kršitev človekovih pravic v primeru predaje drugi državi članici, da te okoliščine preizkusi, preden sprejme odločitev in po potrebi uporabi klavzulo suverenosti iz... 3(2) člena Dublinske uredbe.V ponovnem postopku bo tožena stranka morala preučiti predložene informacije o stanju v izvorni državi in po potrebi pridobiti še druge informacije in napraviti celovito dokazno oceno o morebitnih sistemskih pomanjkljivostih pri sprejemu prosilcev za azil v Bolgariji, morala pa bo tudi zaslišati tožnika glede zatrjevanih kršitev, ki naj bi se tožniku že zgodile v Bolgariji in to dvoje skupaj upoštevati pri presoji, ali je na podlagi znanih dejstev o stanju v Bolgariji glede sprejema prosilcev za azil, mogoče zaključiti, da so podane takšne sistematične pomanjkljivosti azilnega postopka glede pripora in življenjskih razmer, da v povezavi z okoliščinami, ki jih je že doživel tožnik v postopku v Bolgariji, pomenijo utemeljene razloge za prepričanje, da bi bil prosilec izpostavljen resnični nevarnosti, da se bo z njim nečloveško in ponižujoče ravnalo oziroma da mu bo kršena pravica do celovitega spoštovanja človekovega dostojanstva.

+

Dokument: UPRS sodba in sklep I U 1325/2015, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 22.09.2015

Institut: mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje v Centru za tujce - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - begosumnost - začasna odredba

Jedro: Tožena stranka pojasnjuje, da bo le z omejitvijo gibanja na prostore Centra za tujce mogoče zagotoviti, da tožnik ne bo zapustil območja Republike Slovenije, dokler se ne bo odločilo o njegovi prošnji, kar bi torej smiselno lahko pomenilo tudi, da je dopustna omejitev gibanja prosilcem za azil... že tudi zgolj iz razloga, ker so prosilci za mednarodno zaščito. Takega pomena pa ni mogoče pripisati niti določilu 1. alineje 1. odstavka 51. člena ZMZ niti določilom 2. alineje 1. odstavka 51. člena.Tožnik ni niti zatrjeval niti dokazoval škode, ki bi mu nastajala z omejitvijo gibanja na območju Azilnega doma, zato je sodišče predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo tako, da se do izdaje pravnomočne sodne odločbe izpodbijani sklep izvršuje tako, da se tožniku omeji gibanje na območje Azilnega doma v Ljubljani. Gibanje je še vedno omejeno, čeprav brez posega v njegovo osebno svobodo.

+

Dokument: UPRS sodba in sklep I U 232/2011, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 06.04.2011

Institut: mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - rok za prostovoljno zapustitev države - verodostojnost prosilca - Rom - prosilec iz BIH

Jedro: Sodna presoja zakonitosti izpodbijane odločbe, ki se nanaša na prošnjo za status begunca in subsidiarno zaščito zaradi vsebinskega ujemanja z določbo 51. člena ZTuj-1 („prepoved prisilne odstranitve tujca“), hkrati pomeni tudi presojo načela non-refoulement v smislu ZTuj-1 s tem, da je... načelo non-refoulement iz 51. člena Tuj-1 zgolj dodatno varovalo tega načela ius cogens za primer, ko bi prišlo do spremenjenih razmer v izvorni državi tujca po izvršljivosti odločbe o mednarodni zaščiti in v takem primeru ima stranka možnost na pristojni organ vložiti predlog za dovolitev zadrževanja po 52. členu ZTuj-1. Prva kršitev (2. odstavka 32. člena in 1. odstavka 76. člena ZMZ) v izpodbijani odločbi je torej podana, ker izrek, s katerim sta bili zavrnjeni prošnji za mednarodno zaščito, ne vsebuje paricijskega roka, v katerem bi lahko tožnici prostovoljno zapustili Slovenijo.Druga procesna nezakonitost v izpodbijani odločbi je podana zaradi tega, ker tožena stranka ni zaslišala drugo-tožeče stranke in ker ni ugotavljala vseh pravno-relevantnih dejstev v zvezi z drugo-tožečo stranko in bolezenskim stanjem dihal in ledvic prvo-tožeče stranke v kontekstu subsidiarne zaščite za obe tožnici.V izpodbijanem aktu tožena stranka ni uporabila informacij o stanju Romov v BiH niti z vidika ugotavljanja pogojev za status begunca zaradi morebitnega preganjanja Romov niti z vidika ugotavljanja pogojev za subsidiarno zaščito glede vračanja zavrnjenih prosilk za azil, ki sta pripadnici romske narodnosti o tem, kam se te osebe vračajo in kakšne so tam socialne, higijenske, zdravstvene, varnostne, humanitarne razmere. Zato je tožena stranka kršila določilo 3. odstavka 22. člena ZMZ.

+

Dokument: UPRS sodba in sklep I U 1662/2015, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 02.12.2015

Institut: tujec - odstranitev tujca iz države - prepoved vstopa v državo - nevarnost pobega

Jedro: Prvostopenjski organ je svojo odločitev oprl na določila 4. odstavka 65. člena in 1. odstavka 66. člena ZTuj-2 v povezavi z določili 5. odstavka 67. člena in 1. odstavka 68. člena ZTuj-2, v dejanskem pogledu pa na ugotovitve, da je bila tožniku že predhodno izdana odločba o vrnitvi z določenim... 7-dnevnim rokom za prostovoljno vrnitev, št. 2253-57/2015/2 z dne 27. 5. 2015, ki je postala dokončna 27. 7. 2015, zato bi moral tožnik zapustiti območje RS v dodatno danem roku sedem dni, to je do 4. 8. 2015, česar pa tožnik ni storil in je še nadalje nezakonito prebival na območju RS.Tožnik je bil pravnomočno obsojen na enoletno zaporno kazen, ki jo je tudi že prestal v času od 12. 8. 2014 do 27. 5. 2015, ter že predhodno dne 15. 3. 2013 kaznovan zaradi storitve prekrška iz 1. točke 1. odstavka 6. člena ZJRM-1, za kar mu je bila izrečena globa. Vse navedeno predstavlja zadostno dejansko podlago za zaključek, da so v tožnikovem primeru izkazane okoliščine, ki jih je že zakonodajalec primeroma štel z določili prve do pete alineje 1. odstavka 68. člena ZTuj-2 kot takšne okoliščine, ki kažejo na nevarnost pobega tujca, kateremu je bila, tako kot tožniku, že predhodno izdana (dokončna, pravnomočna in izvršljiva) odločba o vrnitvi.

+

Dokument: UPRS sodba in sklep I U 865/2015, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 07.09.2016

Institut: dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - poraba javnih sredstev

Jedro: Zapisnik 4. seje prodajnega odbora se nanaša na obrazložitev odločitve, da tožeča stranka prične pogajanja s C. o vsebini mandatne pogodbe o finančnem svetovanju pri prodaji delnic, katerih lastnik je tožeča stranka. Tako pri zapisniku kot tudi pri mandatni pogodbi gre za podatke, ki se... nanašajo na porabo javnih sredstev. Pojem porabe je potrebno razlagati širše, kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo. Poraba javnih sredstev torej niso le odlivi z računa neke javne inštitucije.

+

Dokument: UPRS sodba in sklep I U 1316/2014, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 23.03.2016

Institut: upravljanje večstanovanjskih stavb - register upravnikov stavb - vpis v register upravnikov stavb - stranski udeleženec - pravni interes - zavrženje pritožbe - zavrženje tožbe

Jedro: Drugostopenjski organ ima pooblastilo, da najprej preizkusi, ali so izpolnjeni formalni pogoji za vsebinsko odločanje o pritožbi, pri čemer je eden od formalnih pogojev tudi dovoljenost pritožbe, pri čemer gre za avtonomno pravico organa druge stopnje, da o tem odloča, ki ni vezana na predhodno... odločitev organa prve stopnje. To torej pomeni, da tudi če je organ prve stopnje menil, da je tožeča stranka lahko stranski udeleženec upravnega postopka in je to izkazal s tem, da ji je na njeno zahtevo vročil odločbo, to še ne pomeni, da ne bi mogel drugostopenjski organ neodvisno od tega presojati, ali je tožeča stranka res lahko stranski udeleženec tega postopka in pri tem zavzeti drugačno stališče.Tožnik ne more biti stranka v obravnavanem postopku in ne izkazuje pravnega interesa za sodelovanje v postopku, saj v postopku vpisa upravnika v register upravnikov glede na deklaratorni značaj vpisa ne varuje svojih pravic ali svojih pravnih koristi. V postopku vpisa ima novi upravnik kot zakonsko upravičen predlagatelj vpisa položaj aktivne stranke tako v delu postopka, ki se nanaša na njegov vpis, kot tudi v delu postopka, ki se nanaša na izbris starega upravnika. Stari upravnik pa ima položaj (pasivne) stranke v tistem delu postopka, ki se nanaša na njegov izbris iz registra.V obravnavani zadevi je o pravici tožeče stranke odločal drugostopenjski organ, to je o njeni pravici do pritožbe. Sodišče je zato po vsebini obravnavalo tožbo zoper drugostopenjski akt, ki jo je zavrnilo. Ob taki procesni situaciji pa prvostopenjski akt ni upravni akt, s katerim je bilo po vsebini odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke.

+

Dokument: VSL Sodba I Cpg 1167/2016, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 23.01.2018

Institut: delna ničnost - pogodba o sofinanciranju - vračilo DDV - upravičeni stroški - strukturni skladi - javni razpis za sofinanciranje iz strukturnih in kohezijskih skladov - enakopravno obravnavanje vseh zainteresiranih subjektov - sprememba javnega razpisa - pravilo volenti non fit iniuria - pravna zmota

Jedro: Glede pravila iz drugega odstavka 7. člena Uredbe št. 448/2004 višje sodišče meni, da se tožeča stranka v konkretnem primeru nanj ne more neposredno sklicevati. To pravilo namreč ni oblikovano v smislu, da bi na podlagi javnega razpisa izbranemu kandidatu podeljevalo pravico do povrnitve... nepovratnega DDV-ja kot upravičenega stroška. Pravilo "samo" določa, kateri izdatki so in kateri niso upravičeni do sofinanciranja iz strukturnih skladov. Znotraj razpoložljivih sredstev pa ima vsaka država članica možnost lastne presoje, katere stroške bo dejansko priznala za upravičene in katere ne. Povedano drugače: države članice se lahko odločijo, da določenega, sicer po uredbi EU upravičenega stroška, ne bodo financirale. Morajo pa pri postavljanju meril financiranja upoštevati temeljna načela financiranja iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Tožeča stranka bi ob potrebni skrbnosti (kar vključuje tudi poznavanje davčne zakonodaje) morala vedeti, da ji davčni predpisi (ker je šlo za neobdavčeno dejavnosti) odbitka DDV ne dovoljujejo in se na drugačna ustna pojasnila (tudi če bi bila res dana) ne bi smela ozirati. V kolikor s temi predpisi ni bila seznanjena, pa mora posledice svoje zmote (ki v nobenem primeru ni bila opravičljiva, saj se tožeča stranka te domnevne informacije niti ni trudila preveriti, pa bi jo morala, ko je delala kalkulacijo stroškov za prijavo na razpis) sebi pripisati v škodo (ignorantia iuris nocet). Tožeča stranka je vedela, da če bo na javnem razpisu izbrana, DDV ne bo upravičen strošek in kot tak ne bo predmet sofinanciranja. Če je bila to zanjo nesprejemljiva posledica, se na razpis ne bi smela prijaviti. Ker se je, pa je s tem pristala na kriterije razpisa, med drugim, da DDV v nobenem primeru ne bo upravičen strošek. S takšnim kriterijem v Javnem razpisu tožena stranka (kot že zgoraj pojasnjeno) tudi ni kršila nobene prisilne norme prava EU, prav tako je utemeljeno zavrnila uporabo kasneje sprejetih Navodil. Toženi stranki zato ni mogoče očitati protipravnosti ravnanja, posledično tudi o njeni odškodninski odgovornost ni mogoče govoriti. Niti tožeča stranka s tem ni bila nedopustno oškodovana, kot to želi prikazati pritožnica. Tožeča stranka se je namreč s prijavo na Javni razpis strinjala, da DDV ne bo sofinanciran. Nobena krivica pa se ne godi tistemu, ki jo hoče (volenti non fit iniuria).

+

Dokument: UPRS Sklep IV U 178/2019-7, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 18.09.2019

Institut: pogojni odpust - začasna odredba - težko popravljiva škoda

Jedro: Tožnik v zahtevi za izdajo začasne odredbe nastanek očitno nedopustnih posledic utemeljuje z nepopravljivimi posledicami v primeru protipravnega (protiustavnega) zaprtja ali prestajanja zaporne kazni, zaradi napak pri delu Komisije, dlje kot je to potrebno ali zakonsko utemeljeno in z nastankom... škode, ki tožniku nastaja na več področjih življenja zaradi prestajanja zaporne kazni. Po presoji sodišča gre za trditve, s katerimi tožnik opozarja na posledice v zvezi s prestajanjem prostostne kazni, vendar morajo biti te posledice (nedopustne) v povezavi z izpodbijanim aktom in konkretizirane tako, da nastanek težko popravljive škode povezujejo z aktom, ki se izpodbija s tožbo. Po presoji sodišča tožnik nastanka težko popravljive škode ni konkretiziral na zahtevani način, zato zatrjevane posledice ne zadoščajo zapolnitvi pravnega standarda težko popravljive škode v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1.

+

Dokument: UPRS sodba in sklep I U 1760/2015, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Varstvo ustavnih pravic, Datum: 04.05.2016

Institut: upravni spor - tožba zaradi varstva ustavnih pravic - notarska prodaja zastavljenih nepremičnin - poseg v ustavne pravice - protipravno ravnanje - dolžnost ravnanja notarja

Jedro: Notar je deloval v skladu s predpisi, ki so v času, ko je opravljal dejanja prodaje, veljali, sam pa ni imel možnosti, da bi zahteval, naj se ugotovi njihova protiustavnost. Zaradi tega mu ni mogoče očitati, da bi deloval v nasprotju s predpisi, saj druge možnosti ni imel, kot da je delal tako,... kot je. Če pa notar ni ravnal v nasprotju s predpisi, pa ne more biti govora o kakršnikoli kršitvi, torej tudi ne o kršitvi katerekoli ustavne pravice, kar pomeni, da ni šlo za nedovoljen poseg v nobeno od ustavnih pravic, ki jih tožeča stranka navaja v tožbenem zahtevku. Sodišče se iz navedenih razlogov ne bo opredeljevalo do kršitve vsake posamezne pravice, saj že iz dejstva, da je tožena stranka ravnala zakonito in da ni kršila nobenega izmed členov ZFZ in ZFZ-C, ki so tedaj veljali (ZFZ-C je bil delno razveljavljen pozneje), izhaja, da ni mogla na nedovoljen način poseči v katero izmed ustavnih pravic tožeče stranke.

+

Dokument: UPRS sodba in sklep I U 1762/2015, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 01.04.2016

Institut: mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - izjemnost subsidiarne zaščite - humanitarna situacija - notranja zaščita - otrokova korist - prosilec iz Ukrajine

Jedro: Izjemnosti subsidiarne zaščite ne gre razlagati in uporabiti tako, da to avtomatično vedno pomeni, da prosilec samo izjemoma lahko izpolnjuje pogoje za subsidiarno zaščito, ker bi bilo treba vse elemente znotraj tega določila razlagati izrazito restriktivno, ampak je bistveno, da pristojni organ... na podlagi skrbne, celovite in natančne analize dejstev ugotovi, ali prosilec dejansko potrebuje zaščito zaradi grožnje zoper življenje ali njegovo osebnost zaradi nediskriminatornega nasilja na določenem območju.Kvantitativni kriteriji so nujno potrebni za začetno analizo stanja, temu pa je potrebno pridružiti še kvalitativne kriterije in v okvir tega spada tudi splošna varnostna situacija, vpliv razseljenosti na humanitarne pogoje za življenje. Kajti tudi humanitarna kriza, ki je neposredna posledica oboroženega spopada lahko ogroža življenje in telesno integriteto vrnjenega prosilca. Tožena stranka bo morala na podlagi njenega dela dokaznega bremena ugotoviti zadosti konkretizirana dejstva, ki bodo odgovorila na vprašanje, ali je razumno ali ni razumno pričakovati od tožnic, da se nastanita v določenem delu Ukrajine, tako da ne bo utemeljenih razlogov za tveganje, da jima ne bi bilo zagotovljena vsaj osnovna prehrana in higienski pogoji, bivališče, varnost in možnost za izboljšanje teh minimalnih pogojev za preživetje v razumno kratkem roku.

+

Dokument: UPRS sodba in sklep I U 944/2015, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 24.11.2016

Institut: informacija javnega značaja - javni sektor - plača - javnost plač v javnem sektorju - zloraba pravice - zloraba pravice dostopa do informacije javnega značaja - načelo zaslišanja stranke - stranski udeleženec

Jedro: Plače v javnem sektorju so javne in za vsakega javnega uslužbenca se lahko izve, kakšno plačo ima, skladno z določili 38. člen ZSPJS.Tožničine trditve v smeri, da gre za obračunavanje z javno uslužbenko s strani prosilca in da je bilo vloženih več povezanih vlog (zahteve o... podatkih v zvezi z zasedbo delovnega mesta za javno uslužbenko, postavljanje raznih vprašanj), je treba presojati v kontekstu tega, da so plače v javnem sektorju poudarjeno javne. Zato je treba v tej situaciji še toliko bolj natančno raziskati in jasno utemeljiti razloge v okviru ugotavljanja, ali zahteva prosilca predstavlja očitno zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja oziroma očitno šikaniranje. Po presoji sodišča je iz tega razloga treba v konkretnem primeru upoštevati celoten kontekst zahteve prosilca in v to sodi tudi (subjektivno) mnenje prizadete javne uslužbenke glede razkrivanja podatkov o njenih plačah oziroma okoliščin podajanja zahteve s strani prosilca. To pa pomeni, da bi moral toženec javno uslužbenko, katere podatke o plačah je zahteval prosilec, vključiti v pritožbeni postopek.

+

Dokument: UPRS Sodba in sklep I U 2419/2017-15, Sodišče: Upravno sodišče, Oddelek: Upravni oddelek, Datum: 06.11.2017

Institut: mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - Dublinska uredba III - načelo zaslišanja strank - subsidiarni upravni spor - začasna odredba

Jedro: Prosilec za mednarodno zaščito ima pravico, da pred odreditvijo ukrepa omejitve gibanja pojasni vse odločilne okoliščine.

Izberi vse|Izvozi izbrane