Odločba Datum Jedro Institut UPRS sodba I U 392/2016 04.10.2016 Podpisnik revizijskega poročila odgovarja za njegovo vsebino, kar je skladno z določbami ZRev-2. Zato sodišče tožničine ugovore, da dejansko stanje v tem delu ni bilo pravilno ugotovljeno in da je pri pripravi predmetnega revizijskega poročila sodelovala le kot „strokovno osebje“ oziroma kot „manager“, kot neutemeljene zavrača. V obrazložitvi izpodbijane odločbe o izreku opomina je po presoji sodišča pravilno pojasnjena vloga tožnice kot „Ključnega revizijskega partnerja“, saj ZRev-2 drugačne vloge podpisnikov revizijskega poročila ne predvideva. Po presoji sodišča je toženka pravilno interpretirala vlogo in obseg odgovornosti podpisnikov revizijskega poročila. izrek opomina - pooblaščena revizorka - revidiranje računovodskih izkazov - podpisnik revizijskega poročila UPRS Sodba I U 1221/2016-11, enako tudi , , 04.04.2017 Ob dejstvu, da iz obeh znakov izstopa beseda BOSS, ki predstavlja priimek, katerega si povprečni potrošnik bolj zapomni kot ime, to pomeni, da to predstavlja najbolj razlikovalen element obeh znakov. znamka - registracija znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost blaga in storitev - družina znamk - obrazložitev odločbe UPRS Sodba I U 1879/2017-9, enako tudi , , 28.08.2018 Iz drugega odstavka 1. člena Uredbe 2988/95, na katerega kot pravno podlago, ki utemeljuje kršitev, organ opira svojo odločitev, izhaja, da „nepravilnost“ iz te določbe pomeni vsako kršenje določb zakonodaje skupnosti, ki je posledica dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki je ali bi lahko škodljivo vplivalo na proračun skupnosti ali proračunska sredstva, ki jih upravljajo, bodisi z zmanjšanjem ali izgubo prihodkov iz lastnih sredstev, ki se zbirajo neposredno v imenu skupnosti, bodisi z neupravičenimi izdatki. Iz citirane določbe krovne uredbe izhaja torej tudi pogoj obstoja finančne škode za proračunska sredstva skupnosti ali nacionalni proračun oziroma da bi do škode lahko prišlo. Povedano tudi drugače: kršitev v zvezi s predloženo netržno ponudbo je lahko podlaga za zavrnitev vloge in izrek upravne kazni le, kolikor je tudi ugotovljeno, da je vlagatelj uveljavljal nerazumne stroške. Le izplačilo nerazumnih stroškov (oziroma njihovo... javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - pogoji javnega razpisa - malomarnost - nepravilna ponudba UPRS Sodba I U 2763/2017-28, enako tudi , , 24.04.2018 V upravnem sporu se lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom. Sodna presoja je v takšnih postopkih zadržana in omejena na presojo zakonitosti ter očitnih napak pri odločanju. Vendar po ustaljeni upravno-sodni praksi to ne pomeni, da akt o zavrnitvi ne bi moral obvezno vsebovati vseh tistih sestavin, ki so potrebne, da se ga da preizkusiti. Res je sicer, da je samo ocenjevanje strokovno opravilo, ki ne more biti predmet sodne presoje, vendar pa je pri odločitvi vseeno treba upoštevati osnovne procesne pravice stranke v postopku, med katere spada tudi pravica do obrazloženega sklepa. javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe UPRS Sodba I U 856/2017-19, enako tudi , , 24.09.2018 Glede na to, da tožnik ugovarja, da ni mogel vplivati na prenos svojih sredstev na poseben privatizacijski račun, torej ugovarja okoliščinam prenosa sredstev iz svoje devizne knjižice, kar je ena od okoliščin, ki izhajajo iz drugega odstavka 2. člena ZNISESČP, na katerem izpodbijani akt temelji, sodišče sodi, da v obravnavanem primeru niso podani pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Zgolj na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedel oziroma predložil tožnik, ter podatkov, ki jih je pridobil organ po uradni dolžnosti, dejanskega stanja za odločitev v predmetni zadevi ni bilo mogoče ugotoviti, še zlasti pa se tožnik o njem ni imel možnost izjaviti. pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - skrajšani ali poseben ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja strank - kršitev načela zaslišanja stranke UPRS Sodba I U 775/2017-29, enako tudi , , , , , , , , , , , , , , , , , , , 01.02.2018 V obravnavanem primeru gre za postopek z eno stranko, kar ni sporno, saj je odsvojitev proizvodne naprave podlaga za odvzem podpore, odločanje o zahtevi novega lastnika proizvodne naprave pa je predmet novega upravnega postopka. Toženka bo zato na podlagi predložene dokumentacije morala najprej oceniti, ali je tožnik dokazal, da je lastnik predmetne sončne elektrarne. Kot že rečeno, je obstoj lastninske pravice pogoj za pridobitev podpore in mora obstajati že ob vložitvi vloge. Vidik zakonitosti prenosa lastninske pravice pa ni vprašanje obstoja pravice, obveznosti ali pravnega razmerja in ni del dejanskega stanja postopka za dodelitev podpore električni energiji. javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - pravica do podpore - sprememba lastništva - stečaj - izpodbijanje pravnih dejanj - prekinitev postopka UPRS Sodba I U 1019/2018-18, enako tudi , , 10.07.2018 Komunalna taksa oziroma občinska taksa je javna dajatev in zato pod določbe OZ, ki urejajo obligacijska razmerja, ne sodi. Obenem pa je tudi ni šteti za davek iz 3. členu ZDavP-2 in zato ni podlage za uporabo določb o zastaranju, ki jih vsebuje ta zakon. Čim pa je tako in je dveletni zastaralni rok utemeljeno upoštevan pri odločitvi, je izpodbijana odločitev z ozirom na nesporne dejanske ugotovitve o poteku dveletnega zastaralnega roka za izterjavo obravnavane takse pravilna in skladna z zakonom oziroma z Odlokom o komunalnih taksah v Mestni občini Novo mesto. komunalna taksa - davčna izvršba - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave davčnih obveznosti UPRS Sodba I U 1347/2017-8, enako tudi , , 18.07.2017 V postopkih dodeljevanja BPP se možnost razpolaganja s premoženjem upošteva kot relevantna okoliščina pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za njeno upravičenost. Pravni standard "možnosti razpolaganja" je treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja, ki prosilcu kot imetniku stvarne ali druge premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni, spremeni, ali se ji odpove, kot tudi v okviru možnosti prosilca, da to premoženje na kakšen drugačen pravnoposlovni način unovči (npr. da v najem) in si tako zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva.Gola dejstva, da so na nepremičnini vpisane hipoteke in da je premoženje v solastnini, ne pomenijo nezmožnosti razpolaganja s tem premoženjem in jih zato same po sebi ni mogoče šteti kot tistih okoliščin, ki bi premoženje izključevala iz obsega ugotavljanja finančnega kriterija za BPP. brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - možnost razpolaganja z nepremičnino UPRS Sodba I U 1269/2016-825.05.2017 Prvostopenjski organ bi lahko zadevo rešil drugače in z novo odločbo nadomestil prejšnjo odločbo, ki se s pritožbo izpodbija, samo v primeru, ko bi spoznal, da je pritožba utemeljena, pa ni potreben nov ugotovitveni postopek. V takem primeru bi sam odločal o pritožbi, ji ugodil, in z novo odločbo nadomestil prejšnjo. V obravnavanem primeru pa ni šlo za tak primer, saj sta tako prvostopenjski organ, kot tudi kasneje drugostopenjski organ tožnikovo pritožbo zavrnila oziroma zavrgla. komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga UPRS Sodba I U 1336/2016-1218.04.2017 Ker se šteje, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja objekta na komunalno omrežje, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti, tožnik ne more uspeti z navajanjem, da mu mora organ povrniti (poleg oprostitve plačila komunalnega prispevka) strošek dela izdelave fekalnega priključka, saj gre za strošek izdelave hišnega priključka (kar izhaja tudi iz k tožbi priloženega računa), ki ga glede na peti odstavek 79. člena ZPNačrt trpi vsak zavezanec za plačilo komunalnega prispevka sam. komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na komunalno opremo - kanalizacijsko omrežje UPRS Sodba I U 1523/2016-1611.07.2017 Nesporno je, da se na parceli 350/1058 še vedno nahaja material. Tožnik v tožbi sicer navaja, da je material na navedeni parceli nov, namenjen gradnji nezahtevnega objekta in na parcelo navožen šele po prejemu gradbenega dovoljenja. Po navedbah tožnika, naj bi bila torej obveznost iz upravne odločbe z dne 21. 12. 2010 izpolnjena. Vendar v zvezi z zatrjevano izvršitvijo tožnik tudi v upravnem sporu ne ponudi nobenega dokaza k trditvi, da je bila parcela res pravočasno očiščena oziroma ustrezno obdelana in zato sodišče njegovim v celoti neizkazanim trditvam ne more slediti. Sodišče meni, da v kolikor bi bila upravna odločba z dne 21. 12. 2010 res izvršena, in bi bil ves material iz parcel odstranjen oziroma porabljen, tako kot to trdi tožnik, bi kmetijski inšpektor ob predhodnih ogledih parcel to tudi ugotovil, sklep o dovolitvi izvršbe oziroma nadaljnji sklepi, s katerimi je bila tožniku naložena v plačilo denarna kazen in določen nov rok izvršbe, pa ne bi bili... inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - izvršitev inšpekcijskega ukrepa - denarna kazen - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča UPRS Sodba I U 1247/2016-930.06.2017 Po ugotovitvah pristojnih davčnih organov prve in druge stopnje je bilo o enaki zahtevi tožnika za obročno plačilo davčnega dolga že odločeno, in sicer (tudi) s sklepom št. DT 4291-507502/2015-12 z dne 21. 12. 2015. Kot ugotavlja sodišče, tožnik ugotovitvi, da je bilo o njegovem zahtevku že večkrat odločeno, in da je bila izdana tudi že zavrnilna odločba, tudi v tožbi ne ugovarja, tako kot tudi ne ugovarja nadaljnji ugotovitvi davčnih organov, po kateri se pravno in dejansko stanje, na katero se opira zahtevek, od omenjene odločitve naprej ni spremenilo. davčna izvršba - obročno plačilo davčnega dolga - ista upravna zadeva - zavrženje vloge UPRS Sodba I U 538/2016-1518.05.2017 Za izvršitev obveznosti v primeru, kot je obravnavani, ni bistvena natančnost izračuna do zadnjega kubičnega metra zemeljskega izkopa, kar nenazadnje izhaja tudi iz izreka izpodbijane odločbe, ki govori o "ocenjeni količini". S to količino, ki v upravnem postopku ni bila sporna, in izhaja iz izvedenskega mnenja, ki ga je v postopku predložila tudi tožnica, skupaj z opredelitvijo zemljišča (čeprav s parcelno številko zdaj neobstoječe parcele) je tožničina obveznost opredeljena povsem jasno in nedvoumno, tako da je tožbeni očitek o neizvršljivosti izpodbijane odločbe neutemeljen. Tudi tožnica v tem pogledu ne navaja, da bi bilo kakorkoli sporno, za katero zemljišče gre in kakšna naj bi bila okvirna količina odpadkov na njem. inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - zemljiški izkop - primernost izvršilnega naslova - izvršljivost odločbe UPRS Sodba I U 373/2016-1207.02.2018 Višina odmerjenega komunalnega prispevka ne temelji neposredno na stroških za izgradnjo komunalne opreme in virih financiranja, temveč na podlagah za odmero komunalnega prispevka, ki jih vsebuje program opremljanja. Tak način določitve podlag za odmero je v skladu z zakonom, tožbeni ugovori glede neupoštevanja oziroma načina upoštevanja posameznih stroškov izgradnje in virov financiranja pa zato ne morejo pomeniti razlogov za morebitno nezakonitost izpodbijane odločbe, temveč kvečjemu za nezakonitost podzakonskih aktov, na podlagi katerih je bila ta odločba izdana, do česar se sodišče opredeljuje v nadaljevanju. komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - program opremljanja - obračunski stroški - pogoji za odmero komunalnega prispevka UPRS Sodba I U 1232/2016-811.01.2018 Višina komunalnega prispevka, ki je odvisna od stroškov komunalne opreme, je v različnih položajih različna. Enako velja tudi za možnost občine, da v različnih situacijah na zavezance prevali različen delež skupnih stroškov. komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - načelo enakosti pred zakonom - vlaganja investitorja - gradnja greznice UPRS Sodba I U 1699/2016-1307.03.2018 Za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje je potrebno izpolnjevati z zakonom predpisane pogoje, kot jih določa ZUSDDD. Temeljni pogoji, da se lahko vloga, s katero se je začel upravni postopek, sploh začne obravnavati, pa so procesne predpostavke za obravnavanje vloge. Ena od teh procesnih predpostavk je tudi ta, da je zahteva vložena v predpisanem roku. Če procesne predpostavke niso izpolnjene, organ zahtevo s sklepom zavrže in v tem primeru ni možnosti, da bi jo lahko vsebinsko obravnaval. To enako velja za obravnavani primer, ko zahteva ni bila vložena v predpisanem roku. dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - prepozna vloga - zavrženje vloge UPRS Sodba I U 426/2016-15, enako tudi , 10.10.2017 Glede na zakonsko dikcijo oblika sporazuma v smislu prvega odstavka 8. člena ZPre-1 ni pomembna. Bistveno je soglasje volj in na tej podlagi temelječe sodelovanje med udeleženimi osebami s ciljem pridobiti ali utrditi kontrolo ali onemogočiti prevzemniku uspešnost prevzemne ponudbe. Določbe 22. člena ZPre-1 veljajo tudi v primeru usklajenega delovanja po 8. členu ZPre-1. Zakon veže položaj prevzema in doseganja prevzemnega praga tako na delovanje posamezne osebe (prevzemnika) kot na usklajeno delovanje več oseb. prevzem - usklajeno delovanje - prevzemni prag - kontrola - dokaz z zaslišanjem prič - dokaz z zaslišanjem strank - indični dokaz UPRS Sodba I U 1506/2016-10, enako tudi , 22.08.2017 ZPNačrt v sedmem odstavku 79. člena izrecno ne določa, kaj pomeni izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, vendar je iz prvega odstavka 76. člena "ki določa, da je obračunsko območje posamezne vrste komunalne opreme tisto območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme, oziroma območje njene uporabe", in 80. člena tega zakona zaključiti, da gre za možnost, da se objekt "na novo" priključi na vrsto komunalne opreme, na katero doslej ni bil priključen. komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča - komunalna oprema - spor polne jurisdikcije UPRS Sodba I U 104/2018-8, enako tudi , , , , , , , , , , 05.03.2019 Naknadna vplačila v kapital družbe z omejeno odgovornostjo se vštevajo v nabavno vrednost kapitala po prvem odstavku 98. člena ZDoh-2, kar temelji predvsem v splošnem izhodišču, da je pri obdavčitvi treba slediti ekonomski vrednosti dohodka, saj gre za odraz ustavnega načela enakosti javnih bremen. Tudi z vidika načela davčne pravičnosti je treba pri obdavčenju z dohodnino izhajati iz dejansko ustvarjenega povečanja premoženja. Termin "kapital" po prvem odstavku 98. člena ZDoh-2 ne pomeni zgolj osnovnega kapitala. V gospodarskem pravu je pojem kapitala družbe širok in ne zajema zgolj osnovnega kapitala družbe, temveč tudi druge kategorije lastnega kapitala, ki so lahko vezane ali nevezane. Med vezane kapitalske kategorije spadajo kapitalske rezerve, med drugim tudi naknadna vplačila. Zato je tudi v okviru upoštevnih določb ZDoh‑2 treba slediti tej opredelitvi pojma, ki ima temelj v gospodarskem pravu. dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - naknadna vplačila - družbeniki UPRS Sodba I U 1051/2017-14, enako tudi , , , , , 20.08.2018 V obravnavanem primeru niso podani pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku, saj zgolj na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla oziroma predložila tožnica, ter podatkov, ki jih je pridobil organ po uradni dolžnosti, dejanskega stanja za odločitev v predmetni zadevi ni bilo mogoče ugotoviti, še zlasti pa se glede njega tožnica ni imela možnosti izjaviti. Toženka bi namreč pred izdajo izpodbijane odločbe morala tožnico seznaniti s podatki, ki jih je pridobila sama (izpisek Zavoda za plačilni promet Federacije BiH z dne 4. 12. 2014), česar pa ni storila. sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - načelo zaslišanja strank
