Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6043cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmb3JkZXI9Y29kZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYw==
 OdločbaDatumJedroInstitut
UPRS Sodba I U 200/2016-2007.06.2017Prvostopenjski organ se v obrazložitvi izpodbijanega akta zgolj sklicuje na ugotovitev, da tožnik za izvolitev v predmetni naziv ne izpolnjuje vseh pogojev iz 7. točke 12. člena Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev, ker nima zadostne objave mednarodno pomembnih del. Pri tem pa ne pojasni, ali se in zakaj se s takšno ugotovitvijo tudi sam strinja oziroma, zakaj je takšni ugotovitvi tudi sledil. V izpodbijani odločbi se tudi ne opredeli do izpolnjevanja pogoja zahtevanega mentorstva, saj v zvezi s tem navede le, da je ugotovila, da to iz tožnikove vloge ni razvidno. Navedeno pomeni, da izpodbijana odločba nima vseh bistvenih sestavin obrazložitve odločbe v smislu 214. člena ZUP, saj nima sestavin iz 2., 3. točke in 5. točke prvega odstavka 214. člena ZUP.

Prvostopenjski organ bi moral pred izdajo odločbe tožniku dati možnost, da bi se lahko izrekel o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo, ker...
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv izredni profesor - pogoji za izvolitev - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja strank
UPRS Sodba I U 200/2018-802.10.2018Načelo vezanosti delovanja državnih organov na Ustavo in zakon ter legalitetno načelo sta kot temeljni ustavni načeli v tesni povezanosti z načelom demokratične in pravne države. Glede normativne dejavnosti državne uprave pomenita, da je ta pri izdajanju podzakonskih predpisov vsebinsko vezana na Ustavo in zakon. Zakon mora biti vsebinska podlaga za izdajanje podzakonskih aktov. Upravni predpis sme namreč zakonsko normo dopolnjevati le do te mere, da z dopolnjevanjem ne uvaja originarnih nalog države in da z zakonom urejenih pravic in obveznosti ne zožuje; stremeti mora le za tem, da zakonsko normo dopolni tako, da bo dosežen njen cilj. Obseg, v katerem sme podzakonski akt dopolnjevati zakonsko določbo, je odvisen od položaja podzakonskega akta, s katerim se natančneje opredeljuje zakonska materija, v hierarhiji pravnih aktov ter od obsega zakonskega pooblastila.

Tudi za podzakonske akte velja, da morajo biti objavljeni preden začnejo veljati (prvi odstavek...
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pogoji za dodelitev stanovanja - premoženjski cenzus - legalitetno načelo - načelo publicitete - razlaga določb - jezikovna, logična, sistematična in namenska razlaga zakona
UPRS sodba I U 20/201613.12.2016Tožnik ne more uspeti z ugovori o napačni spremembi statusa kmetije, katere del je obravnavano zemljišče, kot tudi ne, da je bilo zemljišče prodano pod ''pravo'' vrednostjo, saj predmet presoje v tem primeru ni vprašanje pravilnosti statusa oziroma spremembe statusa kmetije, kot tudi ne, ali je bilo zemljišče (ki je bilo predmet dražbe) prodano po realni vrednosti, temveč ''le'', ali je bila odločitev organa o odobritvi pravnega posla pravilna.promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba
UPRS Sodba I U 2/2018-921.02.2018Določba prvega odstavka 69. člena ZUS-1 sodišča ne zavezuje, da v vsakem primeru molka tožene stranke samo odloči o zadevi v sporu polne jurisdikcije, temveč mu daje možnost izbire, torej tudi možnost, da toženi stranki naloži, kakšno odločbo naj izda in ji za to določi rok. Sodišče meni, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za odločanje v sporu polne jurisdikcije.mednarodna zaščita - molk organa - ponovljeni postopek - pogoji za odločanje sodišča v sporu polne jurisdikcije
UPRS sodba I U 2/201524.11.2015Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati svetovalci za begunce so določeni v petem odstavku 13. člena ZMZ. Eden izmed taksativno določenih pogojev je v šesti alineji petega odstavka 13. člena ZMZ določen pogoj, da mora biti kandidat za svetovalca za begunce ob prijavi (na javni razpis) mlajši od 70 let. Ker tožnik v času prijave na predmetni javni razpis ni bil mlajši od 70 let, ni izpolnil zakonskih pogojev za imenovanje za svetovalca za begunce.javni razpis - imenovanje svetovalca za begunce - pogoji za imenovanje - starost kandidata
UPRS sodba I U 1998/201402.12.2015Tožnica med drugim ni točno vedela, katere osebe vse so pooblaščene za zastopanje njenega podjetja, saj je netočno navedla, da je poleg nje, kot 100% lastnice, ustanoviteljice in edine družbenice podjetja, ter prokuristke Č.Č., za zastopanje navedenega podjetja pooblaščena tudi računovodja. Sodišče zato vse tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene, saj je že tožena stranka v izpodbijani odločbi logično in prepričljivo obrazložila svoje razloge za domnevo, da se tožnica ne bo podrejala pravnemu redu RS.dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
UPRS sodba I U 1997/201417.03.2015FIP je pravni vir, ki je urejal odškodnino (za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ) in se kot tak pri odločanju o denacionalizaciji po ZDen upošteva ne glede na to, da Jugoslavija ni bila pogodbena stranka FIP.denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - FIP
UPRS Sodba I U 1996/2018-904.06.2019Prvostopenjski organ v svoji obrazložitvi ni pojasnil, katera je „najkrajša običajna cestna povezava“, tj. zakaj je upošteval razdaljo 44 km v eno smer in ne razdalje 75 km, kot jo je tožnik navedel v svoji napovedi za odmero akontacije dohodnine in ugovoru zoper informativni izračun. Navedba, da je preveril v spletnih aplikacijah dolžino najkrajše običajne cestne povezave in ugotovil, da ta v eno smer znaša 44 km, po mnenju sodišča ne zadostuje. Zlasti ob upoštevanju, da je, tožnik priglasil drugačno razdaljo med običajnim prebivališčem in mestom opravlja dela. Zanemariti tudi ne gre, da je toženka z odločbo o odmeri akontacije dohodnine za leto 2016 upoštevala celotne napovedane stroške tožnika in razdaljo 150 km dnevno za prevoz na delo in z dela ter da je tožnik že vse od leta 2012 uveljavljal potne stroške prevoza na delo in z dela v razdalji 150 km dnevno, ki so mu bili po neprerekanih navedbah tožbe vedno priznani v priglašeni višini.dohodnina - odmera dohodnine - zaposlitev pri tujem delodajalcu - odbitek v tujini plačanega davka - stroški prehrane - stroški prevoza na delo - obrazložitev odločbe
UPRS sodba I U 1995/201401.09.2015Iz drugega odstavka 18. člena ZP-1 ne izhaja, da je mogoče vložiti zahtevo za obročno plačilo polovične globe. Tudi 57.c člen ZP-1 je jasen. Kršitelj, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku oziroma plačilni nalog, plača samo polovico izrečene globe, če jo plača v 8 dneh po pravnomočnosti. Kršitelj, ki ne plača polovičnega zneska globe v omenjenem roku, mora plačati celotni znesek globe v roku, ki je določen v odločbi oziroma plačilnem nalogu, brez kakršnihkoli izjem. Glede na povedano tožnik ugodnosti plačila polovične izrečene globe na dan, ko je polovično globo plačal, ni več imel. Zato davčni izvršbi neutemeljeno ugovarja iz razloga, češ da je sporni znesek že poravnal.davčna izvršba - neplačana globa za prekršek - obročno plačilo globe - plačilo polovice izrečene globe - obročno plačilo polovice izrečene globe
UPRS sodba I U 1992/201411.05.2016Sodišče se strinja z ugotovitvijo drugostopenjskega organa, da tožničin odhod iz Slovenije zaradi zaposlitve oktobra 1991 (najkasneje do 8. 10. 1991) ni bil posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva v smislu 1. alineje tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD, saj je tožnica zapustila Slovenijo pred 26. 2. 1992 in pred 7. 11. 1992, ko je bila z dokončno odločbo Ministrstva za notranje zadeve izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Sodišče se strinja tudi z ugotovitvijo istega organa, da tožnica tudi ni izkazala nobene druge okoliščine iz tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD.dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - odhod iz Republike Slovenije - odhod zaradi zaposlitve
UPRS sodba I U 1991/201403.11.2015Ob ugotovitvi, da dobava blaga po spornem računu sploh ni bila opravljena, je že to samo po sebi razlog, da tožnik nima pravice do odbitka vstopnega DDV od navedenega računa.DDV - dodatna odmera DDV - vračilo presežka DDV - dobava blaga - račun - povezane osebe
UPRS Sodba I U 199/2017-909.05.2017Z zahtevo za vračilo davka je mogoče zahtevati vračilo le tistega davka, ki ga zavezanec ni bil dolžan plačati, koliko davka je dolžan plačati, pa je razvidno iz odmerne odločbe. Ker je v obravnavanem primeru odmerna odločba postala pravnomočna, iz knjigovodske kartice zavezanca pa je razvidno, da ta ne izkazuje preplačila, zahtevku za vračilo davka ni bilo mogoče ugoditi. Podlaga za ugoditev zahtevku tožnika bi bila lahko podana le v 97. členu ZDavP-2, vendar iz podatkov spisa nesporno izhaja, da pogoji za vračilo davka po omenjeni zakonski določbi niso bili izpolnjeni in je zato odločitev davčnih organov pravilna.davek na nepremično premoženje večje vrednosti - ustavna odločba - učinek ustavne odločbe - zahteva za vračilo davka
UPRS sodba I U 199/201304.03.2014Iz izreka sklepa tožene stranke izhaja, da je zahtevek tožnika bil zavržen. Iz vsebine obrazložitve pa izhaja, da je po vsebini (meritorno) sicer na abstraktni ravni tožena stranka presojala zahtevek tožnika. Izrek izpodbijane odločbe in obrazložitev izpodbijane odločbe sta si zato v nasprotju. S tem je tožena stranka tudi kršila določilo 5. točke prvega odstavka 214. člena ZUP, ki določa, da morajo biti v obrazložitvi navedeni tisti razlogi, ki narekujejo odločitev.status pristopnika iz JLA v TO - zavrženje vloge - izrek odločbe - obrazložitev odločbe
UPRS sodba I U 199/201213.03.2013Tožena stranka tožniku ni izdala negativne odločbe, ker bi štela, da ni nobene možnosti za podaljšanje statusa študenta, ampak zaradi tega, ker je štela, da razlog, ki ga je navedel tožnik, ni upravičen razlog; v odgovoru na tožbo pa temu dodaja, da je tožniku bil enkrat že podaljšan status, kar je pravno relevantno z vidika zakonske omejitve za podaljšanje statusa za največ eno leto. V odgovoru na tožbo organ sicer ne more dopolnjevati razlogov za izdajo odločbe, ki jih ni vključil v upravno odločbo, vendar pa ta napaka in pomanjkljivost v obrazložitvi izpodbijanega akta ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve. Tožnik namreč v upravnem sporu ne zanika, da mu je bil enkrat že podaljšan status, kar je relevantno zaradi zakonske določbe, po kateri se statusu študenta lahko podaljša največ za eno leto.študent - podaljšanje statusa študenta - pogoji za podaljšanje statusa
UPRS sodba I U 1989/201130.11.2011Tožena stranka je upravičeno sklepala, da tožnik za mednarodno zaščito ni zaprosil takoj, ko je imel za to možnost, saj je od njegovega prihoda v Slovenijo do izjave, da želi zaprositi za mednarodno zaščito v Sloveniji, minilo približno 16 mesecev. Če bi bil tožnik v izvorni državi resnično preganjan, bi bila vsa njegova dejanja usmerjena izključno v iskanje zaščite in bi za pomoč zaprosil takoj, ko bi se mu za to ponudila možnost, česar pa tožnik ni storil.

Tožnik je vložil prošnjo za mednarodno zaščito z namenom, da bi odložil oziroma onemogočil prisilno odstranitev iz države, saj bi po odsluženi zaporni kazni stekel postopek njegove prisilne odstranitve iz države.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - nepomembna ali zanemarljiva dejstva - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - namen odložiti ali onemogočiti odstranitev iz države
UPRS sodba I U 1988/201410.11.2015Tožniku so bile z odločbo z dne 8. 11. 2010 obveznosti iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za stanovanjske namene v celoti odpisane. Zakaj odločba, s katero tožnik glede na dodatno obrazložitev pritožbenega organa o zapadlih obveznosti, ki so se pokrivale s tožnikovimi plačili, šele v upravnem sporu dokazuje odpis obveznosti in utemeljuje ugovor, da do poplačila starejših obveznosti ni moglo priti, v knjigovodski evidenci za tožnika na dan 25. 2. 2014 in pri izpodbijani odločitvi ni upoštevana, pritožbeni organ, ob ugotovljenih poplačilih in dejstvu, da se odločba nahaja tudi v predloženih upravnih spisih, v svojih razlogih ne pojasni, v odgovoru na tožbo pa se o ugovoru tožnika tudi ne izreče. Ker navedena odločba po presoji sodišča vzbuja dvom v pravilnost višine davčnega dolga, ki se z izpodbijanim sklepom ugotavlja na podlagi knjigovodske evidence davčnega organa na dan 25. 2. 2014, je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo...davčna izvršba - višina davčnega dolga - odpis obveznosti - obrazložitev sklepa
UPRS Sodba I U 1987/2018-609.10.2018Ravnanje prosilca za BPP - vlaganje številnih prošenj za dodelitev BPP v zvezi z isto pravdno zadevo - šteje za očitno zlorabo instituta brezplačne pravne pomoči.brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zloraba možnosti dodelitve brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge
UPRS sodba I U 1984/201316.09.2014V obravnavanem primeru je sporen izračun primerljive tržne cene za leto 2007 oziroma izračun dodatka na stroške, ki ga je naredil davčni organ, in s tem višina davčno priznanih odhodkov tožnice. Po Pravilniku o transfernih cenah, ki je veljal v času inšpiciranja in tudi še ob izdaji izpodbijane odločbe, se v primeru, ko se ugotovi in uporabi interkvartilni razpon, primerljiva tržna cena ugotovi kot mediana interkvartilnega razpona primerljivih tržnih cen. S tem, ko je kot primerljivo tržno ceno davčni organ v konkretnem primeru uporabil mediano, je torej ravnal skladno s Pravilnikom, ki druge oziroma drugačne možnosti ni dopuščal. Ker gre za davčni predpis, čeprav podzakonski, je njegove določbe šteti za obvezne (kogentne), kar pomeni, da je davčni organ na določbe Pravilnika vezan. Nasprotno Smernice OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave nimajo takšne (obvezne) veljave. Gre za dokument, ki se osredotoča na glavna načelna...davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - primerljiva tržna cena - neodvisno tržno načelo - uporaba podzakonskega predpisa - Smernice OECD - rezervacije - obveznost predložitve dokumentacije povezane osebe
UPRS sodba I U 1899/2013, enako tudi I U 1983/2013, I U 1901/2013, I U 1902/2013, I U 1903/2013, I U 2004/2013, I U 2008/201304.03.2014Pri nadzoru pravilnosti in zakonitosti obračunavanja in plačevanja davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb gre za odločanje o obveznostih družbe A. d.d. kot plačnika davčnega odtegljaja iz naslova akontacije dohodnine in obveznih prispevkov za socialno varnost, torej za odločanje o obveznostih, za katere je tako v pogledu obračuna kot v pogledu plačila po določbah materialnega zakona in po določbah procesnega zakona zavezana družba kot plačnik in ne tožnik kot (davčni) zavezanec za dohodnino. Gre torej za samostojno davčno obveznost, ki na obveznost tožnika neposredno ne vpliva. Tožnikova pravna korist glede obračuna in plačila akontacij dohodnine in obveznih prispevkov, ki se nalagajo družbi kot plačniku, še ni neposredna, kar pomeni, da tožnik ne more zahtevati položaja stranskega udeleženca v postopku inšpekcijskega nadzora pri omenjeni družbi.dohodnina - akontacija dohodnine - prispevki za socialno varnost - davčni inšpekcijski nadzor - davčni odtegljaj - stranski udeleženec - neposredna pravna korist
UPRS sodba I U 198/201616.03.2016Glede na to, da ZMZ ureja dve možnosti zaslišanja prosilca, in sicer ob podaji prošnje za mednarodno zaščito in zaslišanje v okviru osebnega razgovora, je z vidika pravilnosti uporabe ZMZ v povezavi s sekundarnim pravom EU v konkretnem primeru bistveno vprašanje, ali je sprejem prošnje za mednarodno zaščito, izjava prosilca in postavljanje vprašanj prosilcu ob podajo prošnje potekalo tako, da so bile v zadostni meri spoštovane procesne garancije v zvezi z osebnim razgovorom iz Procesne direktive II.mednarodna zaščita - pospešeni postopek - osebni razgovor - opustitev osebnega razgovora

Izberi vse|Izvozi izbrane