Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6043cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmb3JkZXI9Y2hhbmdlRGF0ZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYw==
 OdločbaDatumJedroInstitut
UPRS Sodba I U 2477/2018-902.07.2019Sodelovalna dolžnost za podjetje je širši pojem, ki (lahko) vključuje tudi posredovanje podatkov v skladu z zakonsko temelječimi zahtevami toženke.

Tožnik toženki znotraj določenega 15 dnevnega roka ni posredoval zahtevanih podatkov. To pa pomeni, da je toženka imela zakonito podlago v četrtem odstavku 27. člena ZPOmK-1 za naložitev denarne kazni tožniku. Na ta zaključek ne morejo vplivati tožbene trditve v zvezi s tem, da je tožnik toženki vendarle posredoval Pojasnila, četudi po poteku določenega 15 dnevnega roka, saj se ugotovljena kršitev nanaša ravno na nespoštovanje tega roka.Sodišče tožnikove relativizacije kršitve in njegova mnenja o upravičenosti milejše kazni ne sprejema in sodi, da je toženka ustrezno upoštevala okoliščine zadeve ter primerno obrazložila, kako je pri odmeri denarne kazni upoštevala načelo sorazmernosti.
varstvo konkurence - zahteva za posredovanje podatkov - nespoštovanje zahteve - zamuda roka - naložitev denarne kazni - sodelovalna dolžnost podjetja - načelo sorazmernosti
UPRS Sodba I U 1315/2018-2202.07.2019Iz izreka izpodbijane odločbe določitev prometne ureditve, ki jo kot obveznost občine, da jo določi po obsegu, določa drugi odstavek 100. člena ZCes-1, ne izhaja.

Odločitve v delu, o postavitvi in označitvi prometne signalizacije, zato ni šteti za upravni akt v smislu določb Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), saj ne vsebuje vsebinske odločitve o materialno pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Postavitev prometne signalizacije torej ni odločitev o prometni ureditvi in tudi ne predmet upravnega odločanja ter o njej organ ne bi smel odločiti v izreku.

Organ mora ločiti med prometno ureditvijo ter prometno signalizacijo in prometno opremo ter v izreku prometno ureditev določiti v smislu tretjega odstavka 100. člena ZCes-1 tako, da bo neposredno in nedvoumno izražena v izreku (organ se tudi ne more sklicevati na elaborat kot sestavni del odločbe),...
postavitev prometne signalizacije - upravni akt
UPRS Sodba in sklep I U 1054/2018-1103.09.2019S točko I izreka izpodbijane odločbe je bil družbi A. d.o.o. (in torej ne tožniku) izrečen ukrep zapečatenja tam navedenih spletnih strani zaradi kršitve prepovedi opravljanja dejavnosti. Tožnik v tem delu ni bil stranka v upravnem postopku in mu v tem delu izpodbijana odločba ničesar ne nalaga. Zato po presoji sodišča s I. točko izreka izpodbijane odločbe ni bilo poseženo v tožnikove pravice oziroma pravne koristi.

Ob upoštevanju namenske, logične, sistemske in besedne metode razlage zakonska dikcija prvega odstavka 37. člena ZFU v delu, ki finančni upravi omogoča, da izreče „prepoved opravljanja dejavnosti ter hkrati zapečati poslovne prostore, dokumente ali predmete“, smiselno zajema tudi zapečatenje spletne strani oziroma v predmetni zadevi onemogočanje dostopa do navedenih spletnih strani, saj se v tem primeru kršitve zakona in izvajanje prepovedane dejavnosti trgovine na drobno vrši preko spleta in sicer preko teh spletnih strani.
prepoved opravljanja dejavnosti - omejitev dostopa do spletne strani - pomanjkanje pravnega interesa
UPRS Sodba II U 295/2017-1818.09.2019Po presoji sodišča zgolj prepis meril v sklep o presoji izbire, brez konkretizacije o razlogih dodelitve posameznih točk posameznim prijavljenim izvajalcem, ne zadošča za presojo odločitve in v posledici tudi ne za presojo upravnega akta, saj se ga na tak način ne da preizkusiti. Na tak način namreč niso jasno konkretizirani in navedeni razlogi, na podlagi katerih je strokovna komisija prišla do izračunanih točk za posameznega izvajalca.javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - upravni akt - nejasna in nepopolna obrazložitev - ocena vloge
UPRS Sodba I U 194/2017-1206.06.2019V konkretnem primeru je toženka sporno odločitev o tem, kateri letni prihodek, ki ga ima operater iz zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev, je treba upoštevati pri odmeri višine letnega plačila na podlagi obvestila o zagotavljanju javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanju javnih komunikacijskih storitev, in posledično, kolikšna je višina tega plačila za tožnika za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016 (1. točka), oprla na drugi stavek drugega odstavka 6. člena ZEKom-1. Za to določbo pa je Ustavno sodišče ugotovilo, da je bila neustavna.elektronske komunikacije - odmera letnega plačila - presoja ustavnosti - neustavnost zakonske določbe - odločba Ustavnega sodišča - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - načelo zakonitosti
UPRS Sodba in sklep I U 796/2016-1504.06.2019Ustavno sodišče je ocenilo, da je z vidika jezikovne in namenske razlage mogoča tako interpretacija drugega stavka drugega odstavka 6. člena ZEKom-1, ki jo ponuja tožnik, kot tudi interpretacija, pri kateri vztraja toženka. Niti jezikovna niti namenska razlaga tako ne dajeta podlage za sklep, kako bi bilo treba razumeti in uporabiti drugi stavek drugega odstavka 6. člena ZEKom-1. In ker druge uveljavljene metode razlage (sistematična, logična, zgodovinska, pravu EU zvesta razlaga) ne pripomorejo k zadostni predvidljivosti drugega stavka drugega odstavka 6. člena ZEKom-1, dejstvo, da obstajata (vsaj) dve enako verjetni razlagi zakonske določbe, po presoji Ustavnega sodišča pomeni, da so naslovniki izpostavljeni arbitrarni negotovosti. 2. člen Ustave pa na področju javnih dajatev prepoveduje takšne norme, ki davkoplačevalcem onemogočajo razumno in racionalno načrtovanje osebnih in poslovnih dejavnosti. Ker je bil drugi stavek drugega odstavka 6. člena ZEKom-1 torej...elektronske komunikacije - odmera letnega plačila - presoja ustavnosti - neustavnost zakonske določbe - odločba Ustavnega sodišča - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - načelo zakonitosti
UPRS Sodba II U 217/2017-1703.07.2019Na podlagi določb ZZdrS se lahko licenca podeli le zdravniku, torej fizični osebi, zato mora nato ta fizična oseba tudi urejati podaljšanje licence. Zakon posebej predpisuje pogoj, brez katerega koncesije ni mogoče opravljati (t. j. licenca), torej koncesije brez tega pogoja ni mogoče opravljati, zato jo je dopustno odvzeti za nazaj (retroaktivno), torej od dne, ko ta pogoj več ni izpolnjen.koncesije - odvzem koncesije - licenca - odvzem licence - prenos koncesije
UPRS Sodba II U 148/2019-1303.07.2019Po določbi tretjega odstavka 48. člena ZBPP se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več kot je v postopku dejansko dobil. Tožeča stranka utemeljeno ugovarja, da tožena stranka terja več kot pa je tožeča stranka dejansko prejela. Navedeno tako po presoji sodišča kaže na to, da dejansko stanje v postopku ni bilo popolno ugotovljeno, to pa je imelo za posledico, da je bila nepravilno uporabljena tudi določba prvega odstavka 48. člena ZBPP.brezplačna pravna pomoč - vrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - pobot - denarna odškodnina
UPRS Sodba II U 26/2017-2005.06.2019Javno službo opravljajo v obliki raziskovalnih programov programske skupine v javnih raziskovalnih zavodih, na visokošolskih zavodih, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, ter na podlagi koncesije programske skupine, organizirane pri pravnih osebah zasebnega ali javnega prava. Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa. Koncesijo po predhodno opravljenem postopku izbora koncesionarja, ki ga izvede Agencija na področju raziskovalne dejavnosti, podeli minister za znanost z odločbo.koncesije - javna služba - ocenjevanje vloge - finančna sredstva - raziskovalna dejavnost
UPRS Sodba II U 244/2017-915.05.2019Tožnik je izvedel dela brez gradbenega dovoljenja, kar je nezakonito dejanje. ZGO-1 nima izrecnih določb o tem, kdo je zavezanec v inšpekcijskih postopkih zaradi nedovoljene gradnje, vendar to vsaj posredno izhaja iz prvega odstavka 157. člena ZGO-1, ki ureja nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki spada med „druge sankcije“ za nedovoljeno gradnjo.inšpekcijski ukrep - vzdrževalna dela - vzdrževalna dela v javno korist - gradbeno dovoljenje - nelegalna gradnja - manj zahtevni objekt
UPRS Sodba I U 1557/2019-1404.10.2019Ukrep pridržanja je možno izreči samo "zaradi individualnega ravnanja" prosilca in "v izjemnih okoliščinah." V predmetni zadevi je tožena stranka ukrep pridržanja nedvomno izrekla zaradi individualnega ravnanja tožnika tekom dogodkov dne 29. 8. 2019, dne 6. 9. 2019 in dne 19. 9. 2019. Ali izpodbijani ukrep spada v okvir oziroma če se ujema s standardi Sodišča EU v zvezi z „izjemnimi okoliščinami“ zagotavljanja „javne varnosti“ po pravu EU, pa tožena stranka v postopku ni ugotavljala.

Ukrep pridržanja v obravnavani zadevi je sicer predpisan z zakonom in je tudi primeren v tem smislu, da je z njim mogoče doseči legitimen cilj, to je zaščititi javni red in varnost drugih oseb, ki prihajajo v stik s tožnikom v Azilnem domu. Nadaljnje presoje z vidika testa nujnosti pa tožena stranka ni izpeljala in je zato izpodbijani akt nezakonit zaradi napačne uporabe materialnega prava.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pravica do izjave - uporaba prava EU - izjemne okoliščine - javna varnost - načelo sorazmernosti
UPRS Sodba I U 2739/2017-801.10.2019Pravica do odbitka DDV, obračunanega na pridobitev blaga ali storitev višje v verigi, je pogojena s tem, da so stroški za njihovo pridobitev sestavni del cene obdavčenih izstopnih transakcij, pri katerih je priznana pravica do odbitka. Nasprotno pa velja, da, kadar imajo blago ali storitve, ki jih pridobi davčni zavezanec, povezavo z oproščenimi transakcijami ali ne spadajo na področje uporabe DDV, ni mogoče niti pobrati izstopnega davka niti odbiti vstopnega davka. V teh primerih je namreč neposredna takojšnja povezava med nastalimi vstopnimi stroški in nadaljnjimi ekonomskimi dejavnostmi davčnega zavezanca pretrgana.

Določba 71. člena ZDavP-2J se nanaša na vse določbe zakona, ne le na postopkovne, ampak tudi na materialnopravne in tudi v tej zadevi ocenjuje, da zakonsko razlikovanje med primeri, ko je o zadevi že odločeno, in primeri, ko o zadevi še ni bilo pravno veljavno odločeno, ustreza določbam Ustave RS o prepovedi povratne veljave zakonov....
davek na dodano vrednost (DDV) - presežek DDV - odbitek vstopnega DDV - popravek odbitka vstopnega DDV - finančni leasing - oddajanje poslovnega prostora v najem - namen, ki ga ima zavezanec s poslovnim prostorom - obračun obresti
UPRS Sodba I U 2338/2017-901.10.2019Po določbah 15. člena ZDoh-2 so z dohodnino obdavčeni vsi dohodki fizične osebe, dohodek pa je pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu, v katerem je prejet. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi. Tožnik je bil zato utemeljeno pozvan, da dvige gotovine pojasni in k svojim trditvam predloži dokaze. Vsi dokazi, ki jih je predložil, so bili v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe izvedeni, z njimi pa tožnik tudi po presoji sodišča zatrjevanega posojila ni uspel dokazati. Ob ugotovitvi, da pri obravnavanih dvigih gotovine s TRR tožnika po vsebini ne gre za izplačilo posojila in da pogodbe o posojilih predstavljajo simulirani pravni posel, ki prikriva obdavčljivo prelivanje sredstev tožnika v osebno porabo fizične osebe, pa tožnik tudi ne more biti uspešen z navedbo, da rok za vračilo posojila po obravnavanih pogodbah še ni potekel.dohodnina - akontacija dohodnine - drugi dohodek - dvig gotovine s transakcijskega računa - posojilna pogodba - simuliran (navidezni) pravni posel - dokazovanje
UPRS Sodba I U 2198/2018-1020.08.2019Prevozni računi družbe F. d.o.o. ne dokazujejo, da bi tožnik opravil dobave svojim kupcem in da bi blago zapustilo Republiko Slovenijo, s čimer se sodišče strinja, saj pod terminom „drug ustrezni dokument, iz katerega mora biti jasno razvidno, da se nanaša na prevoz blaga iz računa“, ki naj se ga obravnava skupaj s posameznim računom davčnega zavezanca, ki želi uveljaviti oprostitev plačila DDV na podlagi 46. člena ZDDV-1, ni mišljen enostavno račun drugega davčnega zavezanca, temveč dokument, ki po vsebini nadomesti prevozno listino.davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodka pravnih oseb - izstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - prevozna listina - mednarodni tovorni list (CMR) - verodostojna listina - dokazno breme - oprostitev plačila DDV - sestavine računa - prevoz blaga - davčna goljufija
UPRS Sodba I U 2395/2018-901.10.2019Po drugem odstavku 111. člena ZDavP-2 za zavarovanje zadošča pričakovana in s tem verjetna davčna obveznost, kar pomeni, da so razlogi za obstoj davčne obveznosti močnejši od razlogov, ki bi govorili proti, in da zato pri ugotavljanju njene višine ni potrebno upoštevati ter presojati vseh razpoložljivih podatkov ter s tem že odmerjati njene končne višine. Gre za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je, ali zahtevati dodatno zavarovanje (120. člen ZDavP-2) ali pa zavarovanje sprostiti (122. člen ZDavP-2).davčni inšpekcijski nadzor - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - predznamba zastavne pravice - davčna obveznost - pogoji za zavarovanje - višina obveznosti
UPRS Delna sodba in sklep I U 1501/2017-1001.10.2019Tožnik je vedel, da s povezano osebo sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Okoliščine, da je oseba, ki ni oseba, ki je dolžna plačati davek, ravnala v dobri veri in s skrbnostjo preudarnega gospodarstvenika, da je sprejela vse razumne ukrepe, ki so bili v njeni moči, in da je njeno sodelovanje pri utaji izključeno, pa so pomembni dejavniki za določitev možnosti, da se tej osebi naknadno naloži solidarna odgovornost za plačilo DDV.davek na dodano vrednost (DDV) - solidarna odgovornost - izogibanje plačilu davka - popravek obračuna - stečajni postopek - prijava terjatve - predhodna rešitev vprašanja - prekinitev postopka
UPRS Sodba I U 2575/2017-1409.10.2019Tožnik ni dokazal, da so bili računi, ki jih je družbi izdal v mesecu decembru 2011, plačani pred izdajo računov. Kdaj so bili računi plačani, tožnik konkretno ne navede. Ob nesporni ugotovitvi, da je bil tožnik v letu 2011 dolžan oddajati trimesečne obračune DDV pa bi na odločitev lahko vplivalo le ugotovljeno plačilo pred oktobrom 2011, ki na podlagi predloženih in uradoma pridobljenih podatkov v postopku ni bilo ugotovljeno. Ob takšnem dejanskem stanju ni mogoče slediti tožbeni navedbi, da je obveznost obračuna DDV nastala na dan prejema plačila (tedanji tretji odstavek 33. člena ZDDV-1) in z njo povezanemu ugovoru zastaranja pravice do odmere DDV po prvem odstavku 125. člena ZDavP-2.davek na dodano vrednost (DDV) - akontacija dohodnine - dohodek iz dejavnosti - račun za opravljene storitve - zastaranje pravice do odmere davka
UPRS Sodba I U 110/2018-1506.11.2019ZZDej govori o ustrezni strokovni izobrazbi, pri čemer je za opravljanje poklica zdravstvenega tehnika lahko ustrezna strokovna izobrazba tista, ki nudi izobraževanje na področju zdravstvene nege, iz dopisa ravnatelja ... z dne 20. 6. 2017 pa izrecno izhaja, da programa srednjega strokovnega izobraževanja za področje zdravstvene nege na C. šoli niso izvajali in da tožnik ni opravil strokovnega izobraževanja in praktičnega usposabljanja s področja zdravstvene nege na njihovi šoli. Ustrezna izobrazba ne more biti taka izobrazba, kjer ni praktičnega usposabljanja s področja zdravstvene nege, v kolikor želi nekdo opravljati poklic tehnika zdravstvene nege.zdravstvena dejavnost - dovoljenje za opravljanje dejavnosti - pogoji za opravljanje dejavnosti - ustrezna strokovna izobrazba
UPRS Sodba I U 1649/2018-711.06.2019Tožnici je bila v dovoljenju dovoljena nabava polletne količine etilnega alkohola, za leto 2015 pa ji je bila na podlagi 17. 12. 2014 vloženega zahtevka, ki se je nanašal na leto 2015 (torej je bil vložen za bodoče obdobje, vnaprej), dne 18. 12. 2014 odobrena količina pol milijona litrov. Tožnica je naknadno, torej po poteku leta 2015, vložila obravnavani zahtevek in zahtevala povečanje odobrene količine za obdobje leta 2015 za dodatnih 184.935 litrov etilnega alkohola, za katero je že predhodno poročala prekoračitev. Po sami naravi stvari takšnemu zahtevku ni mogoče ugoditi, saj se zahtevki po petem odstavku 27. člena ZTro nanašajo na zahtevke za odobritev nabave (in ne na odobritev že porabljenih izdelkov), poleg tega pa je zakonski režim poslovanja oproščenih uporabnikov zastavljen na način, da se najprej (tj. pred izvedbo aktivnosti) pridobi tako status oproščenega uporabnika kot tudi dovoljenje za nabavo vsakokratnih količin.trošarina - plačnik trošarine - etilni alkohol - imetnik dovoljenja za oproščenega uporabnika trošarinskih izdelkov - prekoračitev dovoljene količine trošarinskega izdelka
UPRS Sodba I U 1602/2017-1816.10.2019Ker je tožnik, potem ko mu je bil rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti zapustitve države predhodno večkrat nesporno podaljšan, zapustil RS nemudoma, še pred izvršljivostjo odločbe, s katero mu je bilo zadrževanje dovoljeno do 2. 1. 2017, na njenem ozemlju ni prebival nezakonito.enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - neizpolnjevanje pogojev - domneva o nepodrejanju pravnemu redu rs

Izberi vse|Izvozi izbrane