Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6220cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmb3JkZXI9Y2hhbmdlRGF0ZSZkaXJlY3Rpb249YXNj
 OdločbaDatumJedroInstitut
UPRS sodba I U 1977/201318.02.2014Dopolnjevanja vloge po poteku roka za dopolnitev javni razpis ne omogoča, v primeru neskladja med vlogo in naknadno posredovano dokumentacijo jo celo izrecno izključi. Zato se pri izpodbijani odločitvi utemeljeno ne upošteva listin, ki jih je tožeča stranka predložila po poteku roka za dopolnitev.

Veljavni ZGO-1 ne vsebuje več pojma nadomestna gradnja, ta pojem pa še vedno vsebujejo prostorski akti, med drugim tudi prostorski akti tožeče stranke, zato ni nemogoče, da se gradbeno dovoljenje izdaja za nadomestno gradnjo. Takšno dovoljenje ni bilo izdano, ne izrecno in ne po vsebini, saj gre z ozirom na vsebino obeh dovoljenj (za gradnjo in za rušenje), za različni lokaciji in za objekta, ki sta različna tako po tlorisu kot po višini. Novogradnja ne more biti predmet razpisa. Sofinancira se lahko le gradnja, ki izpolnjuje pogoje za nadomestno - le da so ti pogoji v primeru, ko je dovoljena tudi novogradnja, lahko milejši od tistih, ki jih za nadomestno gradnjo...
sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna sredstva - nadomestna gradnja - energetska sanacija
UPRS sodba I U 1928/201219.03.2013Ker se datum izdaje računa šteje za datum izvedbe naložbe, je glede določbe javnega poziva šteti, da je bila naložba izvedena pred oddajo vloge in da v konkretnem primeru ne gre za novo naložbo, ki je lahko predmet financiranja na podlagi zadevnega javnega poziva.sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepovratna finančna spodbuda - obnovljivi viri energije - nova naložba - datum izvedene naložbe - verodostojna listina - tožbena novota
UPRS sodba I U 227/2013, enako tudi I U 391/2013, I U 392/201314.01.2014Odločitev izpodbijanega sklepa oz. utemeljitev pričakovanja v smislu prvega odstavka 111. člena ZDavP-2, da bo izpolnitev oz. plačilo davčne obveznosti onemogočena ali precej otežena, v danem primeru ni obrazložena na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti. Predmetni sklep ni obrazložen v skladu z določbo drugega odstavka 111. člena ZDavP-2 ter tudi nima sestavin, ki so predpisane s 214. členom ZUP.zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje - onemogočeno oziroma oteženo plačilo davčne obveznosti - obrazložitev sklepa
UPRS sodba I U 557/201213.02.2013Namen sporne razlastitve je pridobitev zemljišča za gradnjo obvoznice, ki nedvomno sodi med infrastrukturne objekte večje razsežnosti, za katerega je treba pridobiti ne samo večje število zemljišč, temveč tudi ustrezna upravna dovoljenja (npr.: gradbeno dovoljenje), preden je pričetek gradnje sploh možen, zaradi česar je rok 4 (štirih) let od izdaje odločbe primeren in nikakor ne negira namena izdaje odločbe v nujnem postopku.razlastitev - odločba o razlastitvi - javna korist - nujni postopek - rok za pričetek gradnje
UPRS sodba I U 747/201324.04.2014Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa vsebinski razlogi za odločitev niso razvidni. Bistveno pomanjkljivi so tudi razlogi druge stopnje.

Vrednotenje vlog je bilo drugačno, kot je razvidno iz napotkov prijaviteljem pri sestavljanju vloge oziroma razpisni komisiji pri njenem točkovanju.

Zaradi napačnih pojasnil in zaradi njihove možne uporabe, se lahko poraja dvom v enako obravnavanje prijaviteljev na javnem razpisu, še zlasti, ker so se kriteriji, po katerih je bilo opravljeno točkovanje, spreminjali tudi še med postopkom razpisa ter pri tem upoštevali „dejavniki“ (kriteriji?), ki jih ni bilo v pojasnilih.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - sofinanciranje športnih dejavnosti - obrazložitev odločbe - kršitev pravil postopka - sprememba meril - odprava izpodbijane odločbe
UPRS sodba I U 101/201402.04.2014Toženka je napačno uporabila pravila materialnega prava, konkretno 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter prvi odstavek 39. člena ZGD-1 in drugi odstavek 40. člena ZGD-1, ker je izhajala iz stališča, da če se akt o določitvi poslovne skrivnosti ne posreduje hkrati z dokumentom, na katerega se ta akt nanaša, potem ta dokument preneha biti poslovna skrivnost.

Izjemo iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se lahko uveljavlja zgolj v primeru, če gre za odprt upravni postopek. Tega določila ni mogoče razlagati tako široko, da bi se lahko to izjemo uveljavljalo tudi v primeru bodočega upravnega postopka.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - upravni postopek
UPRS sodba II U 398/201319.11.2014Po sodni praksi je zakonito imenovanje javnega uslužbenca zaradi premestitve v drug naziv, ki je po aktu o sistemizaciji pogoj za zasedbo delovnega mesta, če uradnik ohrani isto stopnjo naziva.policist - imenovanje v uradniški naziv - premestitev na drugo delovno mesto
UPRS sodba I U 778/201313.03.2014Ob upoštevanju določbe 1. člena in petega odstavka 17. člena ZUS-1 je podana pasivna legitimacija toženke. Z izpodbijanim obvestilom je bilo tako lahko poseženo v pravice oziroma pravne koristi tožnika, kar pomeni, da ima pravni interes za izpodbijanje le-tega.

Določbo 11. člena Uredbe o izdaji obveznic in izvrševanje odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad je treba razlagati tako, kot jo razlaga toženka, in sicer da je teoretična vrednost obveznic, s katero se deli višina odškodnine in izračuna število obveznic, vedno 51,13 EUR.
upravni spor - pasivna legitimacija - odškodnina - obveznice Slovenskega odškodninskega sklada - teoretična vrednost obveznic
UPRS sodba II U 478/201305.11.2014Investitorjeva pravica graditi je v skladu z zakonom izkazana na način iz 54. člena ZUPUDPP s potrdilom upravne enote, da je bil na nepremičnini, katere lastnik je tožeča stranka do celote, začet postopek za pridobitev služnosti v javno korist.gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - postopek za pridobitev služnosti v javno korist
UPRS sodba I U 1751/201317.12.2013Subjektivno mnenje tožnika o odvetnikovem delu ne pomeni, da je bila sodna poravnava sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače, kar so zakonski razlogi za izpodbijanje sodne poravnave. Poleg tega pa tožnik v tožbi navaja, da je poglavitni in glavni razlog za razveljavitev sodne poravnave njeno neupoštevanje s strani B.B. S takimi trditvami pa meri na izvršljivost poravnave, ne pa na napake pri njeni sklenitvi zaradi katerih bi jo bilo mogoče izpodbijati. Pričakovanja tožnika, da bi s pravnimi sredstvi zoper sklenjeno poravnavo uspel, so tako v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Takšna zadeva pa je se v smislu tretjega odstavka 24. člena ZBPP šteje za očitno nerazumno.brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - sodna poravnava
UPRS sodba I U 700/201318.02.2014V obravnavanem primeru gre za podaljšanje veljavnosti obstoječe odločbe tožniku po prehodni določbi 243. člena ZEKom-1 in ne za izdajo novih odločb o dodelitvi radijskih frekvenc, kar pomeni, da v tej zadevi ne gre za situacijo, v kateri agencija po določbi prvega odstavka 36. člena ZEKom-1 objavi javni poziv za pridobitev mnenj zainteresirane javnosti.

Določitev najmanjšega zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine je stvar predhodnega postopka ugotavljanja zneska, ki zagotavlja optimalno uporabo dodeljenih radijskih frekvenc za v tem primeru določeno omejeno časovno obdobje, ki ga toženka predlaga na podlagi prehodne določbe 243. člena ZEKom-1 Vladi RS, ki ga potrdi oziroma sprejme (ali ne sprejme) s svojim aktom. Način določitve najmanjšega zneska pa je stvar strokovne analize (metodologije), ki jo toženka sicer opravi na podlagi v osmem odstavku 60. člena ZEKom-1 določenih kriterijev.
elektronske komunikacije - podaljšanje veljavnosti odločbe - plačilo za uporabo radijskih frekvenc - določitev višine plačila - soglasje Vlade
UPRS sodba I U 655/201314.01.2014Rok podaljšanja odločb je zamejen (najdlje do 25. 5. 2016). S takšnimi kavtelami je zakonodajalec upravičil prehodno ureditev, saj je sorazmerna s cilji ZEKom-1 (spremembe na področju radiofrekvenčnega spektra) in je v splošnem, javnem interesu (neprekinjeno zagotavljanje javne komunikacijske storitve končnim uporabnikom). Načelo varstva zaupanja v pravo, ki ga zagotavlja 2. člen Ustave RS, z 243. členom ZEKom-1 ni porušeno. Ob ugotovitvi, da je uzakonjena prehodna ureditev potrebna, ni kršena pravica enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave RS), saj gre za različna dejanska stanja, ki jih je dopustno obravnavati različno, niti pravica do svobodne gospodarske pobude.

Toženka je tožnici utemeljeno odrekla položaj stranskega udeleženca, saj le-ta pogojev po 43. členu ZUP ni izkazala. Pravna korist je podana, če je oprta na zakon ali drug predpis. Zgolj dejanska korist še ne upravičuje zahteve za sodelovanje v tujem postopku. Pravna korist...
elektronske komunikacije - podaljšanje veljavnosti odločbe - pravni interes - načelo varstva zaupanja v pravo - načelo enakosti pred zakonom - svobodna gospodarska pobuda
UPRS sodba I U 686/201318.02.2014Način določitve najmanjšega zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine je stvar strokovne analize (metodologije), ki jo toženka opravi na podlagi v osmem odstavku 60. člena ZEKom-1 določenih kriterijev, pri čemer mora še upoštevati, da znesek zaradi svoje višine ne sme ovirati razvoja inovativnih storitev in konkurence na trgu. Predlagani najmanjši znesek nato toženka v okviru svojih upravnih nalog kot del uprave po 8. členu ZDU-1 predloži vladi v soglasje po drugem odstavku 243. člena ZEKom-1.elektronske komunikacije - podaljšanje veljavnosti odločbe - plačila za uporabo radijskih frekvenc - določitev višine plačila - predhodno soglasje vlade
UPRS sodba I U 1281/201203.04.2013Izračunani denarni znesek odškodnine, ki je enak tržni vrednosti, se valorizira z indeksom življenjskih potrebščin na dan izplačila, zaradi izvršljivosti odločbe pa mora izrek odločbe vsebovati tudi rok in kot posledico zamude pri izplačilu, zamudne obresti. Izrek v ponovnem postopku izdane drugostopenjske odločbe ne vsebuje tudi odločitve o zamudnih obresti, na kar v tožbi opozarja tožnik, toda zato odločba ni nezakonita. Pravni naslov zamudnih obresti je zakon. Tudi če obveznost plačila zamudnih obresti v izreku odločbe ni izrecno navedena, to ne pomeni, da tožnik v primeru zamude plačila nima pravice do zamudnih obresti oziroma da te pravice ne bi mogel uveljavljati. Ob odločitvi, da se odškodnina valorizira, se zato tožnik ne more sklicevati na zamudo zato, ker odškodnina ni bila plačana v roku 8 dni po prejemu odločbe o novi razdelitvi.komasacija - razlika med vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč - odškodnina - zamudne obresti
UPRS sodba I U 2016/2013, enako tudi I U 2014/2013, I U 2017/2013, I U 2013/2013, I U 2019/2013, I U 2020/2013, I U 2015/2013, I U 2012/2013, I U 2018/2013, I U 214/2014, I U 143/2014, I U 140/2014, I U 141/2014, I U 139/2014, I U 142/201410.06.2014Če se pri davčnem nadzoru ugotovijo dejstva in dokazi, ki so pomembni za obdavčenje na podlagi obnove postopka oz. v drugih postopkih, se ta dejstva posredujejo davčnemu organu (šesti odstavek 89. člena ZDavP-2). Šteje se, da je davčni organ izvedel za nova dejstva na dan sestave zapisnika. Glede na navedeno, gre za zakonsko presumpcijo, da je davčni organ izvedel za nova dejstva na dan sestave zapisnika, ki jo želi tožnik izpodbiti s tem, ko navaja, da naj bi se organ z dnevom izdaje sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru, tj. 30. 11. 2011, že prvič seznanil z novimi dejstvi in novimi dokazi ter navaja evidenčno knjigo listin, ki naj bi bila tisti podatek, na podlagi katerega naj bi izhajalo, da sporni delovni stroji v tem kritičnem obdobju niso delovali. Po mnenju sodišča s tem ne more uspešno izpodbiti zakonske določbe, kdaj se šteje, da je organ izvedel za nova dejstva in nove dokaze. Po mnenju sodišča je zapisnik z dne 16. 4. 2012 tisti akt, v katerem so se...trošarina - vračilo trošarine - obnova postopka vračila trošarine - zastaranje - subjektivni rok - izdaja sklepa v subjektivnem roku
UPRS sodba I U 199/201304.03.2014Iz izreka sklepa tožene stranke izhaja, da je zahtevek tožnika bil zavržen. Iz vsebine obrazložitve pa izhaja, da je po vsebini (meritorno) sicer na abstraktni ravni tožena stranka presojala zahtevek tožnika. Izrek izpodbijane odločbe in obrazložitev izpodbijane odločbe sta si zato v nasprotju. S tem je tožena stranka tudi kršila določilo 5. točke prvega odstavka 214. člena ZUP, ki določa, da morajo biti v obrazložitvi navedeni tisti razlogi, ki narekujejo odločitev.status pristopnika iz JLA v TO - zavrženje vloge - izrek odločbe - obrazložitev odločbe
UPRS sodba III U 312/201327.05.2014Organa obeh stopenj sta prehodno določbo 48. člena ZViS-D pravilno uporabila. Bistveno je, da se je sistem študija spremenil. Po prehodni določbi 48. člena ZViS-D je omogočen študij po študijskih programih, v katere so se študentje (tudi tožnik) vpisali pred uvedbo novih študijskih programov, tistim študentom, ki redno študirajo, visokošolski zavodi pa niso bili dolžni vzporedno izvajati dveh programov (starega in novega), saj se je sistem študija spremenil.sprememba študijskega programa - končanje študija po starem študijskem programu - uporaba prehodnih določb
UPRS sodba IV U 19/201404.11.2014Objavljeno besedilo javnega razpisa je skladno z določbami ZPOP-1, ki v določbi 4. točke prvega odstavka 22. člena določa, da mora objavljeni javni razpis med drugim vsebovati tudi navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki.

V postopku javnega razpisa je vsem zagotovljena pravica pod enakimi pogoji sodelovati v postopku in se potegovati za razpoložljiva sredstva, kar pa ne pomeni, da bo prijavitelj s svojo vlogo uspel. To je odvisno tako od razpoložljivih sredstev, kot od števila prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje in od tega, v kolikšni meri posamezni projekt izpolnjuje razpisane pogoje. To nadalje pomeni, da je nesporna ugotovitev tožene stranke, da je bila vloga tožeče stranke ocenjena na podlagi meril s 67 točkami in ugotovitev, da se je prag števila točk, nad katerim je bilo odobreno sofinanciranje, dvignil od minimalnega števila razpisanih 60 točk,...
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje nove tehnološke opreme - javni razpis - razpisna merila - načelo enakosti
UPRS sodba III U 269/201209.07.2013Zakonodajalec je javno korist na abstraktni ravni že določil z opredelitvijo namena razlastitve oziroma omejitve lastninske pravice v 59. členu EZ. Za konkreten primer je treba ugotoviti, ali so izpolnjeni ti pogoji glede na tretji odstavek 93. člena ZUreP-1. Ker gre za rekonstrukcijo že obstoječega daljnovoda in ne novogradnjo, prvostopenjskemu organu glede na tretji odstavek 92. člena ZUreP-1 v zvezi s 110. členom ZUreP-1 tudi ni bilo treba ugotavljati, ali za dosego razlastitvenega namena razlastitveni upravičenec razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino.uvedba razlastitvenega postopka - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - električni daljnovod - rekonstrukcija daljnovoda po obstoječi trasi - javna korist
UPRS sodba I U 1881/201418.12.2014V javnem natečaju je določeno le, da mora prijava vsebovati dokazila in ne kakšne vrste dokazil mora vsebovati. Zato sodišče ne more slediti stališču toženke, da iz besedila javnega razpisa jasno izhaja zahteva po predložitvi potrdila Državnega izpitnega centra o znanju jezika na ravni B2 oziroma ustreznega potrdila druge evropske izobraževalne ali jezikovne inštitucije. Če javni natečaj take zahteve ni postavil, tudi odločitev o ugotovitvi formalne nepopolnosti vloge ne more temeljiti na ugotovitvi, da ta zahteva ni bila spoštovana.javni natečaj - imenovanje direktorja javne agencije - pogoji za imenovanje - pogoj znanja tujega jezika - dokazilo o znanju tujega jezika

Izberi vse|Izvozi izbrane