<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS Sodba I U 2763/2017-28
ECLI:SI:UPRS:2018:I.U.2763.2017.28

Evidenčna številka:UP00013938
Datum odločbe:24.04.2018
Senat, sodnik posameznik:Adriana Hribar Milič
Področje:JAVNI RAZPISI
Institut:javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe

Jedro

V upravnem sporu se lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom. Sodna presoja je v takšnih postopkih zadržana in omejena na presojo zakonitosti ter očitnih napak pri odločanju. Vendar po ustaljeni upravno-sodni praksi to ne pomeni, da akt o zavrnitvi ne bi moral obvezno vsebovati vseh tistih sestavin, ki so potrebne, da se ga da preizkusiti. Res je sicer, da je samo ocenjevanje strokovno opravilo, ki ne more biti predmet sodne presoje, vendar pa je pri odločitvi vseeno treba upoštevati osnovne procesne pravice stranke v postopku, med katere spada tudi pravica do obrazloženega sklepa.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep direktorja Zavod RS za šolstvo 4300-20/2016-60 z dne 25. 10. 2017 se odpravi in zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške sodnega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od dneva vročitve te sodbe, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrnila tožnikovo vlogo za sofinanciranje državnega tekmovanja za šolsko leto 2016/2017, z naslovom ..., ki jo je podal na Javni razpis za sofinanciranje stroškov v šolskih tekmovanjih v letu 2015/2016 in šolskem letu 2016/2017 (v nadaljevanju Javni razpis), ker je skupni znesek kotizacije in sponzorskih prispevkov višji od skupnega zneska upravičenih stroškov sofinanciranja tekmovanja.

2. Zoper navedeni sklep je tožnik v skladu z Javnim razpisom v roku 3 dni vložil pritožbo, ki je bila zavrnjena. V obrazložitvi sklepa pritožbene komisije je navedeno, da tekmovanje, ki je predmet pritožbe, ne izpolnjuje pogoja 8. točke Javnega razpisa, ker je znesek prejetih sredstev iz drugih virov financiranja tekmovanja večji od upravičenih stroškov tekmovanja. Prav tako tekmovanje ne more biti sofinancirano s strani Zavoda RS za šolstvo, ker je za vse upravičene stroške, ki jih je organizator tekmovanja navedel v vlogi in priložil tudi ustrezna dokazila, že prejel sredstva in bi sofinanciranje v tem primeru pomenilo dvojno financiranje.

3. Tožnik v tožbi navaja, da so v zadevi podane vse procesne predpostavke za vložitev tožbe. Izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen in ga zato tudi ni mogoče preizkusiti. V zadevi so bila kršena pravila postopka. Meni, da bi tožena stranka morala v skladu z ustaljeno sodno prakso v zadevi, ko izvajalec izvede javni razpis, smiselno uporabiti določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Glede na smiselno uporabo ZUP, je gotovo nujno spoštovati temeljna procesna jamstva ZUP, kot je obrazložitev odločitve. Nadalje tožnik ugovarja, da je bilo zmotno ugotovljeno dejansko stanje, vendar le v obsegu, kolikor mu je to omogočeno glede na neobrazloženost izpodbijanega sklepa. Glede na pomanjkljivo obrazložen sklep tožnik meni, da je tožena stranka v postopku odločanja o vlogah za sofinanciranje odločala arbitrarno in da je razpisne pogoje nepravilno interpretirala. Tožnik podaja predlog za prednostno obravnavo, ker gre za odločanje o razdelitvi javnih sredstev. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek, toženi stranki pa tudi naloži, da je dolžna tožniku povrniti stroške tega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene ugovore ter obširno obrazlaga razloge za sprejeto odločitev. Dodaja, da v obravnavanih postopkih ne gre za upravno zadevo, temveč za neupravno javnopravno razmerje in se sklicuje na sodno prakso sodišča. Dodaja, da za sofinanciranje šolskih tekmovanj toženi stranki ni z nobenim zakonom podeljeno javno pooblastilo. Sofinanciranje šolskih tekmovanj ni opredeljeno kot naloga javnega zavoda. Odločanje v postopku javnega razpisa o sofinanciranju šolskih tekmovanj se že po naravi stvari ne more šteti za upravno zadevo. V postopku javnega razpisa pravil upravnega postopka ni mogoče uporabiti v celoti, zato jih je mogoče uporabiti le smiselno. Tožena stranka meni, da tožnik napačno razume pojem smiselne uporabe ZUP. Smiselna uporaba namreč pomeni uporabo tistih institutov (ne določb), ki so po naravi stvari smiselni in mogoči. Gre torej za načelno uporabo ZUP, s katero se zagotovijo minimalni standardi pri odločanju in varstvu pravic udeležencev, ne pa strogo formaliziranje in reguliranje postopka Javnega razpisa. Ker postopek javnega razpisa in odločanja o vlogah na tem razpisu ni urejen z nobenim zakonom ali drugim podzakonskim predpisom, je treba upoštevati pravila postopka Javnega razpisa, ki jih je sprejela tožena stranka, torej Pravilnik o sofinanciranju šolskih tekmovanj 0071-5/2016-3 z dne 8. 10. 2016 ter besedilo Javnega razpisa, kar posledično pomeni, da tožena stranka ni kršila pravil postopka. Glede ugotovitve dejanskega stanja tožena stranka dodaja, da je prepričana, da je smiselno sledila ZUP in zagotovila zahtevane minimalne standarde pri odločanju in varstvu pravic prijaviteljev na Javni razpis. Tožnika je učinkovito seznanila z odločitvijo o vlogi na javni razpis, prav tako je tožniku omogočila pritožbo zoper odločitev. Da bi tožnik lahko bolje pripravil pritožbo, je tožena stranka tožniku podaljšala rok za vložitev pritožbe in mu s tem omogočila več časa za pripravo pritožbe. Nenazadnje je bil tožniku s podaljšanjem roka za pritožbo omogočen vpogled v dokumentacijo Javnega razpisa. Upoštevaje navedeno, tožena stranka sodišču predlaga, da se tožbeni zahtevek zavrne, tožniku pa naloži povrnitev stroškov postopka.

5. V pripravljalni vlogi tožena stranka dodaja, da kolikor je bila tožba vložena 18. 12. 2017, kot izhaja iz žiga naslovnega sodišča na tožbi, je prepozna in jo je treba zavreči.

6. Tožba je utemeljena.

7. Predmet spora v obravnavanem primeru je odločitev tožene stranke izdana na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje stroškov šolskih tekmovanj v šolskem letu 2015/2016 in v šolskem letu 2016/2017, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 64/2016 z dne 14. 10. 2016 (Javni razpis). V konkretnem postopku je sporna odločitev tožene stranke, da se zavrne vloga tožnika za sofinanciranje iz javnih sredstev, ker je skupni znesek kotizacije in sponzorskih prispevkov višji od skupnega zneska upravičenih stroškov sofinanciranja tekmovanja. Tožnik je na predmetni Javni razpis podal vlogo za sofinanciranje državnega tekmovanja za šolsko leto 2016/2017, z naslovom ...

8. V primeru javnih razpisov, kot je obravnavani, gre za javnopravno zadevo v smislu 4. člena ZUP, v kateri se določbe ZUP smiselno uporabljajo, kolikor področje ni urejeno s posebnim zakonom. Smiselna uporaba ZUP pa pomeni uporabo tistih institutov ZUP, ki so po naravi stvari smiselni in mogoči. V konkretnem primeru se torej ZUP uporablja le smiselno, če poseben postopek ne določa drugače. V obravnavanem primeru je ta poseben postopek določen z javnim razpisom. Javni razpis v točki 10. Pritožbeni postopek določa, da prijavitelj lahko vloži pritožbo pisno ali ustno na zapisnik v roku 3 dni od prejema sklepa o izidu. Pritožnik mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga pritožbo. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog za sofinanciranje. O pritožbi odloči imenovana pritožbena komisija v roku 3 dni od prejema pritožbe, s sklepom, ki je dokončen.

9. Po ustaljeni sodni praksi gre pri tovrstnih postopkih za javnopravno stvar in ne za odločanje o pravicah prijaviteljev. Javni razpis predstavlja materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev, znotraj katerega je določen postopek ter kriteriji oziroma merila za dodeljevanje sredstev. Zato se lahko v upravnem sporu presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom (glej tudi npr. sodbo Vrhovnega sodišča RS I Up 33/2013 z dne 13. 6. 2013 in sodbo Upravnega sodišča RS II U 127/2013 z dne 21. 5. 2014). Sodna presoja je v takšnih postopkih zadržana in omejena na presojo zakonitosti ter očitnih napak pri odločanju. Vendar po ustaljeni upravno-sodni praksi to ne pomeni, da akt o zavrnitvi ne bi moral obvezno vsebovati vseh tistih sestavin, ki so potrebne, da se ga da preizkusiti. Res je sicer, da je samo ocenjevanje strokovno opravilo, ki ne more biti predmet sodne presoje, vendar pa je pri odločitvi vseeno treba upoštevati osnovne procesne pravice stranke v postopku, med katere spada tudi pravica do obrazloženega sklepa.

10. Po prvem odstavku 214. člena ZUP mora obrazložitev odločbe obsegati obrazložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbe določb predpisov na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovitve dejanskega stanja narekujejo takšno odločbo in razloge zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Če obrazložitev takšne vsebine nima, stranka nima možnosti učinkovitega izpodbijanja odločitve, sodišče pa tudi ne more preizkusiti njene zakonitosti. Zahteva po obrazloženi odločbi je torej del pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS, sicer je pravica do pravnega sredstva le navidezna. Obrazložitev izpodbijane odločbe, četudi je sprejeta v enostopenjskem postopku (dopustnost pritožbe pomeni možnost za ponovno preveritev zadeve in morebitno dodatno obrazložitev izpodbijane odločitve), bi morala zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP. V obravnavani zadevi izpodbijani akt takšne obrazložitve ne vsebuje, zaradi česar njegov preizkus ni mogoč. Zgolj navedba, da je skupni znesek kotizacije in sponzorskih prispevkov višji od skupnega zneska upravičenih stroškov sofinanciranja tekmovanja, sodišču ne omogoča presoje zakonitosti izpodbijanega akta (bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP). Na bistvene kršitve pravil upravnega postopka pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.

11. Tožena stranka pa te pomanjkljivosti ne more odpraviti sicer z obširnimi pojasnili v odgovoru na tožbo. Predmet presoje je zakonitost izpodbijanega akta, zato razlogov, ki jih tožena stranka ni navedla v izpodbijanem aktu, in jih navaja šele v odgovoru na tožbo, sodišče ne more upoštevati. Po povedanem tožnik povsem utemeljeno ugovarja, da izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen in da ga ne more preizkusiti.

12. Glede na povedano je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker so bila kršena pravila postopka. Glede na to, da je bil razlog za ugoditev tožbi že kršitev pravil postopka, se sodišče do ostalih tožbenih ugovorov ni opredeljevalo.

13. Sodišče v zvezi z navedbo tožene stranke v pripravljalni vlogi, da iz žiga sodišča na izvodu tožbe izhaja, da je bila tožba vložena 18. 12. 2017, kar pomeni da je vloženo prepozno, dodaja, da je tožnik tožbo vložil pravočasno. Tožbo je tožnik oddal priporočeno na pošto v petek 15. 12. 2017, in je tako vložena v zakonsko določenem roku 30 dni (prvi odstavek 28. člena ZUS-1).

14. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala odvetniška pisarna, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki se povišajo za 22% DDV, torej za 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

15. Na podlagi sklepa Upravnega sodišča RS I U 2763/2017-27 z dne 24. 4. 2018 je sodišče odločalo po sodnici posameznici, ker je v zadevi šlo za enostavno dejansko in pravno stanje.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 214, 237, 237/2, 237/2-7

Pridruženi dokumenti:*

Opr št. sodišča II stopnje: UPRS Sodba I U 673/2018-9, z dne 24.04.2018, ECLI:SI:UPRS:2018:I.U.673.2018.9

Opr št. sodišča II stopnje: UPRS Sodba I U 674/2018-9, z dne 24.04.2018, ECLI:SI:UPRS:2018:I.U.674.2018.9

Opr št. sodišča II stopnje: UPRS Sodba I U 675/2018-9, z dne 24.04.2018, ECLI:SI:UPRS:2018:I.U.675.2018.9

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
30.10.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIyNzk0