<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS Sodba I U 1347/2017-8
ECLI:SI:UPRS:2017:I.U.1347.2017.8

Evidenčna številka:UP00000249
Datum odločbe:18.07.2017
Senat, sodnik posameznik:Bojana Prezelj Trampuž
Področje:BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
Institut:brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - možnost razpolaganja z nepremičnino

Jedro

V postopkih dodeljevanja BPP se možnost razpolaganja s premoženjem upošteva kot relevantna okoliščina pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za njeno upravičenost. Pravni standard "možnosti razpolaganja" je treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja, ki prosilcu kot imetniku stvarne ali druge premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni, spremeni, ali se ji odpove, kot tudi v okviru možnosti prosilca, da to premoženje na kakšen drugačen pravnoposlovni način unovči (npr. da v najem) in si tako zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva.Gola dejstva, da so na nepremičnini vpisane hipoteke in da je premoženje v solastnini, ne pomenijo nezmožnosti razpolaganja s tem premoženjem in jih zato same po sebi ni mogoče šteti kot tistih okoliščin, ki bi premoženje izključevala iz obsega ugotavljanja finančnega kriterija za BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo in sklepom je tožena stranka v I. točki izreka tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku po nasprotni tožbi in v postopku mediacije, do eventualne združitve s pravdnim postopkom Okrajnega sodišča v Ljubljani, III P 701/2015, zaradi prenehanja vznemirjanja lastninske pravice pcto. 700,00 EUR, zavrnila. V II. točki izreka pa je tožena stranka tožnikovo prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks po nasprotni tožbi v pravdnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani, III P 701/2015, zavrgla.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka iz listin ter pridobljenih dokumentov ugotovila, da premoženje tožnika presega višino mejnega zneska 14.042,88 EUR, kar po določbi prvega odstavka 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) izključuje njegovo pravico do BPP. Stanovanja na naslovu ... tožena stranka ni štela za stanovanje, v katerem tožnik živi v smislu 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), saj ima tožnik stalno prebivališče na naslovu ... in ga kot takega navaja tudi v svoji prošnji za dodelitev BPP ter v odgovoru na poziv tožene stranke. Po vpogledu v elektronsko zemljiško knjigo je tožena stranka ugotovila, da je tožnik solastnik 31/128 celote (ID ...60) ter do 31/128 celote (ID ...61) nepremičnine parc. št. ..., k.o. .... Tako na osnovnem položaju predmetne nepremičnine ID ...60 kot tudi nepremičnine ID ...61 je na podlagi sodbe Občinskega sodišča v Negotinu, P 697/2000 z dne 25. 1. 2001, zaznamovana prepoved oddaje v najem, odtujitve in obremenitve pri 31/128 deležu A.A., do pravnomočne in izvršljive sodbe o razdelitvi skupnega premoženja. Iz sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, Dn 13062/2001 z dne 3. 3. 2003, izhaja, da se zaznamba prepovedi oddaje v najem, odtujitve ali obremenitve nanaša na 31/128 idealnega deleža A.A. v stanovanjski stavbi na parc. št. ..., k.o. .... Iz zgodovinskega ZK izpisa izhaja, da je bil A.A. solastnik 31/128 deleža navedene nepremičnine in sicer ID osnovnega položaja ...60. Prepoved odtujitve in obremenitve se nanaša na navedeni ID. Iz sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, In 737/2008 z dne 15. 11. 2016, izhaja, da je kupec - upnik 31/128 deleža navedene nepremičnine (ID ...60) postala B.B.. Prepoved odtujitve in obremenitve se nanaša na navedeni ID.

3. Tožnik je tudi solastnik 31/128 idealnega deleža navedene nepremičnine, ki ima osnovni položaj ID ...61, na katerem je tudi zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, vendar tožena stranka ugotavlja, da za takšen vpis na ID ...61 ni pravne podlage, saj na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani In 737/2008 z dne 15. 11. 2016, podlaga za vpis prepovedi odtujitve in obremenitve obstaja zgolj do 31/128 idealnega deleža (ID ...60), ne pa tudi dodatnega deleža, saj bi bo pomenilo, da se delež prepovedi odtujitve in obremenitve nanaša na 62/128, za kar pa ni pravne podlage. Tožena stranka je prepoved odtujitve in obremenitve upoštevala zgolj pri ID ...60 predmetne nepremičnine, medtem ko ga pri ID ...61 ni mogla upoštevati. Delež tožnika z ID ...60 navedene nepremičnine tožena stranka ni upoštevala kot premoženje tožnika, saj z njim ne more razpolagati, medtem ko z deležem na nepremičnini z ID ...61 tožnik lahko razpolaga.

4. Tožena stranka je ugotovila, da je na deležu predmetne nepremičnine z ID ...61 vknjižena pravica prepovedi odtujitve, ki je vpisana na podlagi darilne pogodbe z dne 25. 12. 2000. Iz III. točke darilne pogodbe izhaja, da ima darovalec (tj. C.C.) trajno pravico uporabe na tem delu nepremičnine, obdarjenec (tožnik) pa to sprejme. V isti točki je določeno, da obdarjenec soglaša, da nepremičnino, ki je predmet te darilne pogodbe, ne sme prodati, zamenjati ali kako drugače odtujiti, dokler živi darovalec. Iz Centralnega registra prebivalstva RS izhaja, da je darovalka umrla ... 2014, zato vknjižena pravica prepovedi odtujitve na nepremičnini z ID ...61 ne velja več.

5. Iz podatkov GURS in ZK izhaja, da je tožnik do 31/128 lastnik nepremičnine št. stavbe ..., št. dela stavbe 1, k.o. ..., ki v naravi predstavlja stanovanje v večstanovanjski stavbi na naslovu .... Po podatkih GURS tržna vrednost predmetnega stanovanja znaša 198.768,56 EUR, vrednost tožnikovega solastniškega deleža na navedeni nepremičnini pa znaša 48.139,26 EUR. Tožnik je na podlagi poziva tožene stranke pojasnil, da predmetne nepremičnine nima v posesti ter da jo ima B.B. in zato s predmetno nepremičnino ne more razpolagati.

6. Tožena stranka ugotavlja, da so na nepremičnini ID ...61 vknjižene hipoteka, neprava stvarna služnost, služnost stanovanja in zaznamba izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice, vendar to ne pomeni, da tožnik ne more razpolagati s tem premoženjem in ga zato samo po sebi ni mogoče šteti kot tisto okoliščino, ki bi premoženje izključevalo iz obsega ugotavljanja finančnega kriterija za dodelitev BPP. Prav tako dejstvo, da tožnik predmetne nepremičnine nima v posesti ne pomeni nezmožnosti razpolaganja s tem premoženjem. Tožnik ima možnost, da to premoženje, stanovanje na kakšen drugačen pravno poslovni način vnovči (npr. da v najem, zanj prejema uporabnino ali proda) in si tako zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva (prim. sodbo VSRS X Ips 236/2013). Tožnik tudi po pozivu tožene stranke z listinami ni izkazal, da je dejansko razpolaganje s predmetno nepremičnino omejeno. Tožena stranka zaključuje, da tožnik lahko razpolaga v pravnem prometu s 31/128 solastniškim deležem na predmetni nepremičnini (ID ...61), zato je tožena stranka tožnikov solastniški delež, ki znaša 48.139,26 EUR, upoštevala kot premoženje tožnika v postopku dodelitve BPP. Ker tožnik že z vrednostjo navedenega nepremičnega premoženja presega limit za dodelitev BPP, se tožena stranka ni spuščala v presojo višine drugega premoženja, niti v presojo lastnega dohodka tožnika.

7. V II. točki izreka je tožena stranka tožnikovo zahtevo za oprostitev plačila sodnih taks po nasprotni tožbi v pravdnem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani III P 701/2015 na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zavrgla kot nedovoljeno, saj je za odločanje o sodnih taksah pristojno sodišče, ki v zadevi odloča in ne tožena stranka. V obrazložitvi se sklicuje na prvi odstavek 12. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki določa, da o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke. Ker postopek po nasprotni tožbi pred pristojnim sodiščem še ni v teku, tožnikove prošnje v tem delu ni mogoče odstopiti v reševanje pristojnemu sodišču. Tožnik bo predlog za oprostitev plačila sodnih taks lahko podal pred pristojnim sodiščem ob uvedbi postopka, to je ob vložitvi nasprotne tožbe.

8. Tožnik v tožbi navaja, da izpodbijana odločba in sklep nista izdana na podlagi zakona, Ustave RS in Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP), temveč je odločitev tožene stranke popolnoma samovoljna oziroma arbitrarna, kar je prepovedano. Pri izdaji izpodbijane odločbe in sklepa je podana bistvena kršitev pravil postopka, dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno oziroma tožnik meni, da mu tožena stranka preprečuje vložiti revizije zoper sodbe Višjega sodišča v Ljubljani. Nadalje navaja, da je izrek odločbe nepravilen in nezakonit. V nadaljevanju tožbe opisuje različne pravdne postopke, ki se vodijo pred sodiščem in opisuje nestrinjanje glede vodenja teh postopkov. Dodaja, da so sodišča kriva, da ne more oddajati stanovanja v najem ali kako drugače uporabljati nepremičnino na ..., saj je B.B. na nezakonit način postala solastnica stanovanja na .... Prav tako so mu sodišča naredila veliko škode okrog navedene nepremičnine. Tožnik predlaga, da sodišče razpiše glavno obravnavo in izvede dokaze, ter predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno odpravi) ter zadevo vrne v novo odločanje z natančnimi navedbami, kako mora tožena stranka odločati, da bo tožniku dostopna BPP. Prosi tudi za oprostitev plačila sodne takse.

9. Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

10. Tožba ni utemeljena.

11. V obravnavani zadevi odločitev tožene stranke o zavrnitvi BPP temelji na ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev BPP, ker njegovo premoženje presega znesek 14.042,88 EUR, ki je opredeljen v 27. členu ZSVarPre.

12. ZBPP v 13. členu določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svojo socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Skladno s prvim odstavkom 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZBPP pa se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Skladno s prvim odstavkom 27. člena ZSVarPre pa se, ne glede na določbe tega poglavja, denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

13. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik glede na navedena zakonska določila ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP. Glede navedenega sodišče sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev v odločbi tožene stranke. Sodišče zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je iz podatkov GURS in zemljiške knjige razvidno, da je tožnik poleg tiste nepremičnine, v kateri živi, tudi solastnik nepremičnine do 31/128 (ID ...61) v k.o. ..., št. stavbe ..., št. dela stavbe 1. Tržna vrednost stanovanja znaša 198.768,56 EUR, tožnikov solastniški delež na navedeni nepremičnini pa znaša 48.139,26 EUR. Glede na navedeno se sodišče strinja s toženo stranko, da se na podlagi 27. člena ZZVarPre BPP ne dodeli osebi, ki ima premoženje, ki se upošteva po ZUPJS in ki presega znesek 14.042,88 EUR (to je 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka).

14. Kot je tožniku že pojasnila tožena stranka, je glede pravnega standarda "možnost razpolaganja" Vrhovno sodišče RS v sodbi, X Ips 236/2013 z dne 10. 12. 2014, navedlo, da ga je treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja, ki prosilcu kot imetniku stvarne ali druge premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni ali se ji odpove, kot tudi v okviru možnosti prosilca, da to premoženje na kakšen drugačen pravno poslovni način unovči (npr. da v najem) in si zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva. Po določbah Stvarnopravnega zakonika (SPZ) lahko solastnik razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov. Lahko solastniški delež odsvoji, obremeni, kar pomeni, da solastniško razmerje na nepremičnini samo po sebi ne predstavlja ovire za prosto razpolaganje s tem premoženjem. Zato solastniškega deleža ni mogoče izključiti iz premoženja, ki se upošteva pri presoji izpolnjevanja finančnega kriterija za dodelitev BPP. Tožnik v tožbi ugovarja, da je B.B. na nezakonit način postala solastnica stanovanja na ... v idealnem deležu do 31/128, vendar sodišče dodaja, da to stanovanje ima ID ...60 in ga tožena stranka ni upoštevala pri ugotavljanju premoženja tožnika. Je pa tožena stranka kot premoženje tožnika upoštevala stanovanje z ID ...61. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno zaključila, da v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišče RS, lahko tožnik svoj solastniški delež proda ali ga da v najem, itd. Tožena stranka je tako po presoji sodišča na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabila materialno pravo, ko je ugotovila, da znaša vrednost tožnikovega premoženja, ob upoštevanju solastniškega deleža 48.138,26 EUR in presega višino mejnega zneska 14.042,88 EUR, kar po določbi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre izključuje tožnikovo pravico do BPP (enako tudi Upravno sodišče RS v sodbi I U 1832/2016 z dne 7. 2. 2017).

15. Prav tako je po presoji sodišča pravilna odločitev tožene stranke v II. točki izreka izpodbijanega akta. Sodišče se strinja s toženo stranko, da v primeru ko postopek po nasprotni tožbi pred pristojnim sodiščem še ni v teku, tožnikove prošnje v tem delu ni mogoče odstopiti v reševanje pristojnemu sodišču. Tožnik bo lahko, tako kot je že tožena stranka navedla, predlog za oprostitev plačila sodnih taks podal pred pristojnim sodiščem ob uvedbi postopka, to je ob vložitvi nasprotne tožbe.

16. Po povedanem je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

17. Tožnikove ugovore, da naj bi tožena stranka kršila tožnikove ustavne pravice in pravice iz EKČP, ter da mu tožena stranka želi škodovati, pa sodišče kot pavšalne in neutemeljene zavrača.

18. V zvezi s tožnikovim predlogom, da ga sodišče oprosti plačila sodnih taks, pa sodišče pojasnjuje, da se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) taksa ne plačuje v postopkih odločanja o dodelitvi BPP.

19. Sodišče je odločilo na nejavni seji, ker so bili dokazi izvedeni in pravilno presojeni že v postopku izdaje izpodbijane odločbe (59. člen v zvezi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o socialno varstvenih prejemkih (2010) - ZSVarPre - člen 27, 27/1
Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 13, 14

Pridruženi dokumenti:*

Opr št. sodišča II stopnje: UPRS Sodba I U 1364/2017-8 , z dne 18.07.2017, ECLI:SI:UPRS:2017:I.U.1364.2017.8.

Opr št. sodišča II stopnje: UPRS Sodba I U 1362/2017-8 , z dne 18.07.2017, ECLI:SI:UPRS:2017:I.U.1362.2017.8.

Opr št. sodišča II stopnje: UPRS Sodba I U 1363/2017-8 , z dne 18.07.2017, ECLI:SI:UPRS:2017:I.U.1363.2017.8.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.10.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA5Mzcw