Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6149cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9ZGF0ZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTg=
 OdločbaDatumJedroInstitut
UPRS Sodba I U 1015/2019-731.07.2019Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Pravni standard očitne nerazumnosti iz 24. člena ZBPP je potrebno napolniti oziroma presojati v vsakem konkretnem primeru posebej.

Neuspeh tožnika v postopku, v zvezi s katerim je vložil prošnjo za BPP, (še) ne more biti razlog za vložitev pritožbe na ESČP, saj po 34. členu EKČP to sodišče lahko sprejme le pritožbo osebe, ki zatrjuje kršitev pravic po EKČP - in to že v postopku pred domačimi sodišči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
UPRS Sodba I U 1242/2019-631.07.2019Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnik v svoji izvorni državi ni imel nobenih težav zaradi svoje rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini, da ni bil niti enkrat fizično ogrožen, da je ves čas redno hodil v službo in da če bi se bal za svoje življenje v taki meri, ne bi mogel normalno hoditi v službo, ampak bi se skrival. Tožena stranka upravičeno nima razloga, da bi dvomila v zakonitost delovanja alžirske policije, prav tako ni najti tehtnih razlogov, ki bi kazali na to, da Alžirija zanj ne bi bila varna izvorna država, saj je leto in pol pred zapustitvijo države normalno delal.mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - nedržavni subjekt preganjanja - prosilec iz Alžirije
UPRS Sodba I U 623/2019-731.07.2019Na podlagi pravilne ugotovitve o pridobitvi premoženja, je tožena stranka pravilno ugotovila, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji iz 48. člena ZBPP, da mora tožnik Republiki Sloveniji povrniti razliko med stroški, ki so bili dejansko izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je iz naslova stroškov postopka povrnila nasprotna stranka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP. Ker je bilo za tožnika dejansko izplačanih 11.523,50 EUR in je nasprotna stranka, ki jo zastopa Državno odvetništvo, plačala pravdne stroške v višini 8.475,28 EUR, mora tožnik plačati razliko v stroških, ki znaša 3.048,22 EUR, kot to nalaga prvi odstavek 48. člena ZBPP.brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - pridobitev premoženja
UPRS Sodba I U 1238/2019-630.07.2019Tožnik je kot razlog za mednarodno zaščito navedel, da je iz Alžirije odšel, ker po ločitvi staršev ni imel kje bivati. Ko je tožnik zaprosil za subvencionirano stanovanje in ob tem povzdignil glas nad uradno osebo, so ga priprli za teden dni. Iz osebnega razgovora ne izhaja, da subvencioniranega stanovanja ne bi dobil zaradi pripadnosti berberski narodni skupnosti. Kot je povedal v upravnem postopku, so mu uradne osebe dejale zgolj, da ni upravičen do stanovanja. Sodišče na podlagi navedenega ne najde povezave med slednjim dejanjem ter njegovo pripadnostjo Berberom, saj tega tožnik niti ni zatrjeval. Kot razlog za mednarodno zaščito je navajal tudi, da je imel težave kot Berber, ker zanje v Alžiriji ni služb. Zaposlen je bil kot gradbenik in varilec. V času, ko je še delal kot gradbenik, so ga nekoč pretepli policisti, ko so izvedeli, da je Berber. V zvezi z dogodkom s policijo ni najti elementov ki bi kazali na kaj več kot posamezen dogodek, medtem ko v zvezi s...mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljene - ekonomski razlog - varna izvorna država
UPRS Sodba I U 1209/2019-629.07.2019Toženka ni ugotavljala, ali je kljub podanim navedbam tožnika o napadih nanj s strani verskih ekstremistov ter diskriminatornem obnašanju Arabcev do njega kot Berbera, Alžirija zanj varna izvorna država, celo nasprotno, ugotavlja, da v tožnikovih navedbah ni nobenih tehtnih razlogov, ki bi kazali na to, da Alžirija ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin zanj ni varna izvorna država, ne da bi se opredelila do s strani tožnika zatrjevanih ravnanj.mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito kot očitno neutemeljene - varna izvorna država
UPRS Sodba I U 1174/2019-1125.07.2019Rok 6 mesecev se je v konkretnem primeru že iztekel, to pomeni, da bi toženka še lahko sprožila postopke za podaljšanje roka, pa tega ni storila, ampak je sprejela upravno odločitev, da bo sama obravnavala tožnikovo prošnjo. To možnost ima na podlagi člena 17(1) Dublinske uredbe III.

Razveljavitev sklepa z dne 14. 12. 2018 z odločitvijo, da bo Slovenija obravnavala prošnjo za mednarodno zaščito na podlagi določil člena 29(2) in 17(1) Dublinske uredbe III je odločitev, ki posega v pravni položaj tožnika, saj se v tožbi tožnik sklicuje na pravico do družinskega oziroma zasebnega življenja in v zvezi s tem navaja konkretne okoliščine. To pravico oziroma pravici pa naj bi tožnik pred prihodom na zasebni obisk v Slovenijo uresničeval na Poljskem, kjer ni bil prosilec za mednarodno zaščito, in v to pravico (oziroma pravici) izpodbijani akt morebiti nesorazmerno posega ob tem, da je treba upoštevati tudi javni interes sodelovanja med državami podpisnicami...
mednarodna zaščita - Dublinska uredba - rok za predajo prosilca - načelo zaslišanja stranke v postopku - načelo kontradiktornosti - pravica do zasebnega in družinskega življenja - predaja odgovorni državi članici
UPRS Sodba I U 1115/2017-2124.07.2019Središče tožničinih življenjskih interesov je na naslovu C.. Dokazna ocena organa prve stopnje je v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene (je vestna, skrbna in analitično sintetična) in vsebinsko prepričljiva. Predmet tega postopka je ugotavljanje tožničinega dejanskega stalnega prebivališča in ne, ali na naslovu stalnega prebivališča res živijo priče.stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - središče življenjskih aktivnosti
UPRS Sodba I U 1191/2019-1924.07.2019Tožnikova prošnja za mednarodno zaščito je očitno neutemeljena, saj ni izkazano dejansko stanje, ki bi se vsaj približalo definiciji preganjanja oziroma resni škodi. Tožnik je pri osebnem razgovoru povedal le, da bi mu bilo v primeru vrnitve v Maroko težko, ker bi bila njegova prihodnost negotova zaradi pomanjkanja priložnosti.mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog - prosilec iz Maroka - varna izvorna država - pravica do izjave
UPRS Sodba I U 1119/2017-1024.07.2019Objekt je bil ob državni cesti postavljen še pred uveljavitvijo ZCes-1. Z dnem uveljavitve tega zakona pa je (razen posameznih določb, ki se ne nanašajo na pogoje oglaševanja) prenehal veljati ZJC (prvi odstavek 123. člena ZCes-1), ki je pogoje za postavitev objektov za oglaševanje ob državnih cestah urejal v 68. členu. ZCes-1 v prehodnih določbah ne določa drugačnega režima za objekte, ki so bili postavljeni pred 1. 4. 2011, zato po presoji sodišča tudi zanje velja ureditev po navedenem zakonu, skladno s katero je bilo izdajanje soglasij za oglaševalske objekte, ki stojijo ob državnih cestah znotraj naselij, preneseno z občine na državo. To po pomeni, da bi tožnik za sporni objekt moral pridobiti soglasje Direkcije za infrastrukturo (glej citirani peti odstavek 78. člena ZCes-1).inšpekcijski postopek - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje pristojnega organa - za odločanje relevanten predpis - ukrep inšpektorja za ceste
UPRS Sodba I U 1038/2018-1219.07.2019Kot je to tožniku pravilno pojasnil že pritožbeni organ pa v skladu s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi ni možno izpodbijati izvršilnega naslova (v predmetni zadevi odločb o odmeri davka od dohodka iz kmetijstva). Enako velja tudi za tožbo. Ugovore v zvezi z izvršilnim naslovom bi moral tožnik uveljavljati v odmernem postopku.

V predmetnem postopku tudi po presoji sodišča tožnik lahko izpodbija predmetni sklep le v delu, ki se nanaša na vsebino sklepa o davčni izvršbi.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
UPRS Sodba III U 178/2019-617.07.2019Po presoji sodišča razlogi tožene stranke ne zadoščajo za utemeljitev, da tožnica v postopku upravnega spora ne more uspeti. Tožena stranka je namreč zgolj povzela zaključke FURS in tudi že predpostavila odločitev sodišča v upravnem sporu, ne da bi pojasnila kakšna je tožba in ne da bi ocenila, zakaj so tožbeni ugovori, ki jih uveljavlja tožnica, taki, da nima verjetnih izgledov za uspeh. Predvsem pa tožnica v tožbi utemeljeno opozarja, da je FURS odločitev, ki jo izpodbija v upravnem sporu, oprla na določbo prvega odstavka 148. člena ZDavP-2, ki je predmet ustavne presoje pri Ustavnem sodišču RS. To dejstvo pa bi tožena stranka morala upoštevati pri presoji razumnosti tožničine prošnje za dodelitev BPP in verjetnosti za uspeh v upravnem sporu, ne pa izhajati le iz obrazložitve izpodbijanega sklepa.brezplačna pravna pomoč - upravni spor - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
UPRS Sodba I U 1092/2019-4717.07.2019Tožnik ima utemeljen strah pred preganjanjem v izvorni državi zato, ker je že bil preganjan kot pripadnik posebne družbene skupine, ki jo predstavljajo otroci brez staršev, ki so v Afganistanu lahko podvrženi izkoriščanju ali trgovini z ljudmi.

Vsak otrok iz Afganistana, ki je brez staršev, ni nujno pripadnik posebne družbene skupine zgolj zaradi obstoja teh okoliščin, pač pa ga je možno kot pripadnika posebne družbene skupine šteti glede na okoliščine posameznega primera.

Tožnik je bil kot otrok brez kogarkoli, ki bi ga lahko zaščitil, saj staršev ni imel, prisiljen ilegalno prečkati državno mejo, nelegalno bivati v Iranu ter opravljati težka dela brez plačila, pri čemer je šlo za nezakonito delo. Vse to kaže na nečloveško ravnanje, ki ga je ugotovila tudi tožena stranka, le da je ta ravnanja napačno opredelila kot razloge za subsidiarno zaščito namesto razloge, ki opravičujejo priznanje statusa begunca.

Tožniku...
mednarodna zaščita - status begunca - mladoletnik brez spremstva - spor polne jurisdikcije - prosilec iz Afganistana - nedržavni subjekt preganjanja - pripadnost posebni družbeni skupini - preganjanje
UPRS Sodba I U 2297/2018-3212.07.2019Ker odgovor na tožbo po ZUS-1 (38. člen tega zakona) ni obveznost tožene stranke, odločitev toženke, da te možnosti ne bo izkoristila, ne more imeti posledic v smislu izdaje zamudne sodbe po ZPP. Ker niti ZUS-1 niti Procesna direktiva II nimata določb o zamudni sodbi v zadevah mednarodne zaščite, v konkretnem primeru izdaja zamudne sodbe ni mogoča.

Glede na to, da tožnika uveljavljata preganjanje na podlagi pripadnosti osebam LGBTI, pride v takem primeru v poštev razlog za preganjanje iz 4. alineje 1. odstavka 27. člena ZMZ-1 (pripadnost posebni družbeni skupini).

Poročila kažejo, da se nasilje proti LGBTI osebam z leti ne zmanjšuje ter da je veliko diskriminacije v okolju družin LGBTI oseb, prav tako obstaja diskriminacija žrtev tudi s strani pripadnikov policije, predvsem v zvezi z napadi na transspolne osebe pa težko pride do aretacij storilcev. Tožnika torej nedvomno izpolnjujeta zakonski pogoj iz petega odstavka 27. člena ZMZ-1.
mednarodna zaščita - status begunca - zamudna sodba - verodostojnost - pripadnost posebni družbeni skupini - transseksualnost - psihično nasilje - preganjanje - subjektivni strah pred preganjanjem - zaščita pred preganjanjem
UPRS Sodba I U 2147/2017-911.07.2019Za zakonito odmero komunalnega prispevka (prav tako v skladu s stališči Vrhovnega sodišča RS v sklepih X Ips 4/2014 in X Ips 93/2013, oba z dne 27. 1. 2016) je odločilen trenutek, ko se zavezanec (lahko) zakonito priklopi na to omrežje. Ta trenutek nastopi tedaj, ko zavezanec za priklop izpolni vse predpisane pogoje in ko je ta priklop tudi dejansko izvršen. Če zavezanec še ni priključen oziroma je do priključitve prišlo po uporabi novega predpisa, gre za dejanski stan iz 80. člena ZPNačrt, pristojni upravni organ pa ima podlago za odmero komunalnega prispevka.

Register nepremičnin (REN) je večnamenska zbirka podatkov o nepremičninah na območju Republike Slovenije, ki se vzpostavi in vodi zaradi zagotavljanja podatkov, ki odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi, in jo vodi in vzdržuje Geodetska uprava Republike Slovenije (3. in 96. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin, ZEN). Kot tak je register javna zbirka podatkov, iz katere organ lahko...
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero - neto tlorisna površina objekta
UPRS Sodba I U 2563/2018-2511.07.2019Bistveno je, da gre za nove, še ne predvidene stroške, ki so nastali operaterju zaradi predpisanega obveznega opravila, ki se mu operater ne more izogniti. Izpolnjevanje nadaljnjih pogojev, da nova naloga izhaja iz predpisa in da jo je moral operater začeti izvajati v zadevnem regulativnem obdobju, v obravnavanem primeru nista sporna.

Če je bilo treba akt v tem delu posebej spremeniti z navedbo, „da se med nove naloge ne šteje nadgradnja ali sprememba izvajanja že obstoječih nalog“, iz tega logično izhaja, da se je pred tem lahko glede na prejšnje besedilo kot novo nalogo razlagalo tudi nadgradnjo ali spremembo izvajanja že obstoječe naloge, sicer v tem delu Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja sistema zemeljskega plina ne bi bilo treba spreminjati.
distribucija zemeljskega plina - sistemski operater distribucijskega omrežja - upravičeni stroški - regulativni okvir - obračunavanje omrežnine
UPRS Sodba I U 1052/2017-1610.07.2019Tožnica ni ravnala skladno s pozivom, saj toženi stranki ni poslala pisne izjave ali na njenem sedežu dala ustne izjave, o kateri bi se sestavil zapisnik. Kot izhaja iz upravnih spisov, je z inšpektorjem dne 10. 10. 2016 opravila le telefonski pogovor, v katerem je pojasnila odločitev za sajenje iglavcev. Zato je uradna oseba tožene stranke ravnala pravilno, ko o tem ni sestavila zapisnika, ki bi ga tožnica bila upravičena pregledati in nanj dati pripombe, ampak je napisala le uradni zaznamek, v zvezi s katerim pa navedene pravice ZUP ne določa. Upoštevajoč povedano ne morejo biti upoštevne (tudi sicer) splošne tožbene navedbe, da tožnici v zvezi s pozivom ni bilo treba storiti ničesar, ker naj bi ji tako zatrdil inšpektor.inšpekcijski nadzor - pravica do zaslišanja stranke - prekluzija - nesorazmernost ukrepa
UPRS Sodba I U 909/2017-2310.07.2019Zahtevana informacija je tajni podatek, zaradi česar je v obravnavani zadevi podana podlaga za zavrnitev dostopa do zahtevane informacije, kar logično pomeni, da dostopa do te informacije ni mogoče dovoliti na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je iz njegove vsebine razvidno, da je izjema predvidena ravno za primer iz navedene 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - tajni podatki
UPRS Sodba I U 995/2019-5610.07.2019Ker tožena stranka po ponovnem pozivu sodišču ni poslala vseh spisov, ki se nanašajo na sporno zadevo (in sicer slovenskih prevodov listin v petih tujih jezikih sestavljenih listin, ki ji jih je v dokazne namene predložil tožnik), sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti v smeri tožbenih navedb. Tožnik namreč izpodbija uvodoma navedeno odločbo tožene stranke o zavrnitvi njegove prošnje za mednarodno zaščito, med drugim zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitve pravil postopka in posledično nepravilne uporabe materialnega prava, česar pa sodišče zaradi nepredložitve zahtevanih listin ne more presoditi.mednarodna zaščita - dokazni predlog - listina, sestavljena v tujem jeziku - prevod listine - absolutna bistvena kršitev določb postopka
UPRS Sodba I U 1461/2018-2509.07.2019Vračilo trošarine na podlagi 93. člena ZTro-1 predstavlja ugodnost, ki je izjema od splošne obveznosti plačevanja trošarine od energentov, ki, ko gre za gradbene stroje, privilegira izključno dejavnost gradbeništva po določbah SKD.

Tožbene navedbe, da je dejavnost kamnoloma vseeno gradbena dejavnost, ker je z gradbeno dejavnostjo v zakonodaji izenačena in ker je v strokovni javnosti priznana kot „hrbtenica gradbeništva“, pa ne morejo prestati resne presoje, saj za takšno ekstenzivno tolmačenje gradbene dejavnosti ni pravne podlage. Gradbene dejavnosti že po splošnem vedenju pač ni mogoče izenačiti z lomljenjem kamna, četudi se v kamnolomu pridobljeno surovino uporablja pri gradbeništvu, ravno tako tudi ne gre za konkurenčni dejavnosti ali dejavnosti, ki bi bili medsebojno zamenljivi; razlike v teh dejavnostih ne utemeljujejo njune izenačitve.
trošarina - vračilo trošarine za energente - upravičenec do vračila trošarine - vračilo trošarine
UPRS Sodba I U 1119/2018-2909.07.2019Vračilo trošarine na podlagi 93. člena ZTro-1 predstavlja ugodnost, ki je izjema od splošne obveznosti plačevanja trošarine od energentov, ki, ko gre za gradbene stroje, privilegira izključno dejavnost gradbeništva po določbah SKD.

Tožbene navedbe, da je dejavnost kamnoloma vseeno gradbena dejavnost, ker je z gradbeno dejavnostjo v zakonodaji izenačena in ker je v strokovni javnosti priznana kot „hrbtenica gradbeništva“, pa ne morejo prestati resne presoje, saj za takšno ekstenzivno tolmačenje gradbene dejavnosti ni pravne podlage. Gradbene dejavnosti že po splošnem vedenju pač ni mogoče izenačiti z lomljenjem kamna, četudi se v kamnolomu pridobljeno surovino uporablja pri gradbeništvu, ravno tako tudi ne gre za konkurenčni dejavnosti ali dejavnosti, ki bi bili medsebojno zamenljivi; razlike v teh dejavnostih ne utemeljujejo njune izenačitve.
trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - upravičenec do vračila trošarine - gradbena dejavnost - kamnolom

Izberi vse|Izvozi izbrane