Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6687cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9ZGF0ZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTg=
 OdločbaDatumJedroInstitut
UPRS Sodba I U 974/2018-907.05.2020Sodišče na podlagi podatkov iz uradne evidence ter ob odsotnosti tožničinih dokazil (potrdila o vpisu) presoja, da je bila ugotovitev pravno relevantnega dejanskega stanja s strani prvostopenjskega organa pravilna. Tožnica celoten čas trajanja obiska ni bila vpisana na doktorski študij, saj od 1. 10. 2017 ni bila več vpisana na doktorski študij na omenjeni fakulteti niti na drugem javno veljavnem visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji. Iz tega razloga je po presoji sodišča prvostopenjski organ pravilno – zaradi neizpolnjevanja razpisnega pogoja – zavrnil tožničino vlogo.sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoji za prijavitelja - neizpolnjevanje razpisnega pogoja
UPRS Sodba I U 84/2019-2107.05.2020Iz podane obrazložitve izpodbijanih sklepov izhajajo razumni in konkretni razlogi za toženkino oceno tožnikove prijave. Vsebinske pomanjkljivosti Programa niso zgolj pavšalno navedene, ampak so po oceni sodišča v zadostni meri konkretno obrazložene ter iz njih ni razbrati arbitrarnega ravnanja toženke. Z navajanjem razumnih in konkretnih razlogov v obrazložitvi izpodbijanih sklepov tako toženka ni posegla v tožnikovo pravico varovanja enakih možnosti, da bi na Javnem razpisu konkuriral pod enakimi pogoji kot ostali prijavljeni in v skladu z določbo 14. člena Ustave (enakost pred zakonom). V vsebinsko presojo razlogov, ki so vplivali na odločitev toženke, pa se sodišče ni spuščalo, saj bi s tem prešlo v področje presojanja strokovne ocene, kar pa ne more biti predmet presoje v tem upravnem sporu. V skladu z ustaljeno upravno sodno prakso je namreč pri strokovno-tehničnih vprašanjih, povezanih (med drugim) s postopki sofinanciranja iz javnih sredstev, sodna presoja...javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - presoja strokovne ocene komisije - obrazložitev
UPRS Sodba I U 872/2018-1507.05.2020Nepravilna je presoja organa, da plačilna naloga z dne 6. 1. 2017 dokazujeta novo dejstvo, ki bi moglo pripeljati do drugačne odločbe o tožničinih zahtevkih KOPOP za leto 2016, torej z uveljavitvijo znižanja plačila. Tisto dejstvo, ki ga dokazujeta, je namreč nezagotovitev predpisanih pogojev pri reji živali, kar je kršitev 7. člena ZZZiv in sankcija za tako ravnanje oziroma opustitev je globa za prekršek (46. a člen ZZZiv); plačilna naloga pa nista podlaga oziroma ne dokazujeta dejstva, relevantnega za znižanje plačila zaradi kršitve 145. zahteve iz okvira PZR v Prilogi1 Uredbe o navzkrižni skladnosti (Dobrobit rejnih živali).neposredna plačila v kmetijstvu - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - obnovitveni razlogi
UPRS Sodba in sklep I U 1367/2017-6607.05.2020Ker je bila izpodbijana odločba že v drugem upravnem sporu deloma odpravljena in zato v tem obsegu nima več pravnih posledic, v tem obsegu tudi ne more več posegati v pravno korist tožnic. Zato je moralo sodišče tožbo v tem obsegu zavreči.denacionalizacija - tožba v upravnem sporu - pravni interes - v drugem sodnem postopku odpravljena upravna odločba - zavrženje tožbe - zavrnitev tožbe
UPRS Sodba I U 2340/2017-1707.05.2020Poleg zavezanca je v postopku kot stranski udeleženec udeležena oseba, katere pravice ali pravne koristi so z ukrepi inšpekcijskega nadzorstva prizadete, če izkaže, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih na zakon ali drug predpis oprtih osebnih koristi. Navedbe osebe, ki uveljavlja udeležbo v postopku, so lahko podane zgolj v okviru pravnega interesa, ki ga podaja kot oseba, ki uveljavlja udeležbo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja oziroma uporabnega dovoljenja. Zato stranski udeleženec s svojo udeležbo ne more presegati varstva svojega pravnega interesa, inšpekcijski postopek pa ne more postati način reševanja sporov med zavezancem in stranskim udeležencem.inšpekcijski postopek - stranski udeleženec - pravni interes
UPRS Sodba I U 369/2019-3007.05.2020Toženka je svojo odločitev o odmeri takse oprla na tarifno št. 2, pri čemer je spregledala, da je v opombi 2 k tarifni št. 1 navedeno, da se taksa ne plača za vlogo za izdajo potrdila ali druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, za vračilo takse, pritožbo in ugovor zoper plačilni nalog. Zato odmera takse za ti pravni sredstvi ni bila upravičena.

Ugotovitve o podatku namenske rabe prostora se nanašajo na posamezno parcelo, zato je posamezno parcelo šteti za zahtevek v smislu tretjega odstavka 4. člena ZUT.
upravna taksa - ugovor zoper plačilni nalog - taksa za pritožbo - taksna oprostitev
UPRS Sodba I U 459/2019-807.05.2020Sodno varstvo zoper sklepe o dovolitvi izvršbe je v upravnem sporu zagotovljeno le v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na sam sklep o dovolitvi izvršbe.inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - dovolitev izvršbe
UPRS Sodba I U 437/2019-807.05.2020Sodišče se strinja s tožnikom, da preizkus izpodbijane odločbe ni možen glede presoje organa o poslabšanju varnosti v prometu, upoštevajoč predvideno lokacijo objektov. Nepresojeno je ostalo tudi navajanje tožnika, da ker je na predmetni lokaciji izredno malo prometnih znakov, ker se tam zavije na parkirišče, in ker bi bili objekti za oglaševanje postavljeni izven območja za postavitev prometne signalizacije, ni jasno, kako in na kakšen način bi objekta zmanjšala varnost prometa, predvsem pa zaznavnost prometne signalizacije. Tega ugovora tožnika sodišče ne more preizkusiti, posledično odločitvi organa ne more pritrditi in jo je zato treba odpraviti.objekt za obveščanje in oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - oddaljenost objekta od križišča - postavitev prometne signalizacije - obrazložitev odločbe
UPRS Sodba I U 969/2019-1307.05.2020Zakon ne zahteva, da bi moral biti predlagatelj podrobneje seznanjen z vsebino odločbe, ampak za začetek štetja subjektivnega roka določa dan, ko se je predlagatelj seznanil z dejstvom, da je bila odločba izdana in da torej obstaja. V roku enega meseca je morebitni predlagatelj obnove postopka dolžan storiti vse, da zavaruje svojo pravico do navedenega izrednega pravnega sredstva: da se seznani z odločbo - jo pridobi, vpogleda ali kako drugače preveri njeno vsebino, da presodi, ali ta kakorkoli vpliva na njegov pravni položaj in da sprejme odločitev o vložitvi predloga za obnovo postopka ter ga tudi vloži. Kdaj je predlagatelj obnove postopka izvedel za izdano gradbeno dovoljenje, je dejansko vprašanje, pri čemer je trditveno in dokazno breme, da je predlog vložen pravočasno, na njegovi strani.

Tožnica pravočasnosti predloga za obnovo ni dokazala, saj niti ni postavila izrecne trditve, kdaj je izvedela, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano in ni predlagala...
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravočasnost predloga za obnovo postopka - subjektivni rok
UPRS Sodba I U 966/2019-1705.05.2020Tožnici se ne očita kršitve predpisov o javnem naročanju, ampak opustitev dolžnih ravnanj v smislu ZintPK. Zato ni dovolj, da je bil postopek javnega naročila izpeljan pravilno, kar zatrjuje tožnica, ampak mora biti tudi meritorna odločitev o tem, komu bo javno naročilo oddano, sprejeta zakonito, torej skladno z ZIntPK, tako, da uradna oseba svoje funkcije ne uporabi za to, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.javni zavod - predčasna razrešitev direktorja - krivdni razlogi
UPRS Sodba I U 410/2019-1205.05.2020Glede na to, da je bila pri izdaji izpodbijane odločbe uradna evidenca davčnega organa ključen in hkrati tudi edini dokaz, na katerega se sklicuje izpodbijana odločba glede temelja tožnikove obveznosti, bi bilo treba tožniku omogočiti seznanitev s tem dokazom in prisostvovanje pri njegovi izvedbi ter mu o tem dati možnost izjave, še zlasti glede na to, da tožnik temelj svoje obveznosti osporava. Izpodbijana odločba navaja, da iz uradne evidence davčnega organa izhaja, da je bil tožnik vključen v obvezno zavarovanje za prispevke za socialno varnost v skladu zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPIZ-1 in 16. členom ZPIZ-2), niso pa opisane okoliščine, na podlagi katerih se ugotavlja temelj (zavarovalno razmerje) za preostale prispevke, ki se tožniku nalagajo (za obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in starševsko varstvo ter za poškodbe pri delu in poklicne bolezni), pri čemer...prispevki za socialno varnost - obvezno zavarovanje - družbenik - sprememba zavarovalne pogodbe - nastanek zavarovalnega primera - evidenca - predhodno vprašanje - pravica do izjave - kršitev pravil postopka
UPRS Sodba I U 10/2020-805.05.2020Po peti alineji 8. člena ZBPP se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu. Na to kaže že samo besedilo zakona, ki izključitev dodelitve BPP ne omejuje le na postopek upravnega spora na prvi stopnji brez pravnih sredstev, temveč na upravni spor kot celoto, ki pojmovno zajema tudi pravna sredstva.brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predlog za dopustitev revizije - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
UPRS Sodba I U 1945/2019-1105.05.2020Toženka zaradi uporabe napačne materialnopravne podlage več pravno pomembnih dejstev sploh ni ugotavljala oziroma ta dejstva ne izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločbe, kar pomeni, da se te odločbe ne da preizkusiti. Potrebno je namreč preveriti, kakšna je sprememba premoženjskega stanja na upravičenčevi strani, do katere je prišlo po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi BPP, ta sprememba pa mora biti tolikšna, da prejemnik ne bi bil več upravičen do BPP. Za odločitev o vračilu na tej podlagi tako ne zadostuje, da upravni organ preveri, kakšno je prosilčevo premoženjsko stanje, ampak mora ugotoviti tudi to, ali je to spremenjeno glede na čas, ko je bila izdana pravnomočna odločba in ali je do spremembe v smislu izboljšanja prišlo v omenjenem štiriletnem obdobju.brezplačna pravna pomoč - sprememba premoženjskega stanja prosilca - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - relevantno obdobje - napačna uporaba zakona
UPRS Sodba I U 1769/2018-1305.05.2020V postopku davčne izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, v obravnavanem primeru je to izvršljiv obračun davka - prispevkov za socialno varnost. Po sedmem odstavku 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi namreč ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. To pa pomeni, da davčni organ, in posledično tudi sodišče v tem postopku ne sme presojati in posegati v vsebino izvršilnega naslova niti preverjati postopka njegove izdaje.

Neplačane obveznosti se terjajo od tožnika, kot fizične osebe, ki je v skladu z zakonom dolžan plačevati prispevke za socialno varnost, in ne od pravne osebe, katere družbenik je tožnik.
izvršba - davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - lastnik zasebne družbe - zavezanec za plačilo prispevka - izpodbijanje izvršilnega naslova
UPRS Sodba I U 1135/2019-1005.05.2020V danem primeru so bile prevozne listine - CMR o prevozu predmetnega blaga ter listine v zvezi z C. dobavo ter druge listine, ki jih je pravočasno predložil tožnik v postopku DIN, nepravilno sestavljene oz. pomanjkljive do takšne mere, da niso izkazovale dejanske dobave predmetnega blaga družbama A. v Romunijo in B. na Slovaško. Pomanjkljive prevozne listine - CMR ne izpolnjujejo pogojev 6. člena Konvencije o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga podpisani v Ženevi, 19. maja 1956, spremenjeni s Protokolom z dne 5. junija 1978 in ne morejo biti verodostojni dokaz, da je bilo blago odpeljano iz Slovenije in predano deklariranim kupcem v tujini (družbama družbama A. v Romunijo in B. na Slovaško), saj ne vsebujejo vseh relevantnih podatkov oz. podatkov o dejanski dobavi predmetnega blaga. Prevozne listine - CMR so lahko verodostojen dokaz le, če so v celoti in pravilno izpolnjene in izkazujejo dejanske dobave blaga.davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do oprostitve plačila ddv - prevozna listina - mednarodni tovorni list (CMR)
UPRS Sodba in sklep I U 1338/2018-1105.05.2020Izpodbijani sklep ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Skladno z drugim odstavkom 5. člena ZUS‑1 se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan; v teh primerih namreč o zahtevku stranke sploh ne bo odločeno z dokončnim upravnim aktom, zoper katerega bi stranka lahko sprožila sodno varstvo.

Za obdavčitev z dohodnino je važno, ali je fizična oseba dohodke prejela in ali so ti dohodki obdavčljivi z dohodnino, kot to pravi toženka v odgovoru na tožbo, vendar pa je v primeru, kot je konkretni, ko so dejansko opcijski upravičenci zlorabili predpise, ki omogočajo prenos opcijskih upravičenj in svobodo ustanavljanja gospodarskih družb, in ni tega storila sama pravna oseba, takšno pravno podlago treba navesti tudi v dohodninski odmerni odločbi.
dohodnina - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in dokazi - opcijsko upravičenje - simuliran (navidezni) pravni posel - drug dohodek - prekinitev postopka
UPRS Sodba I U 1543/2018-1305.05.2020Ni sporno, da je imel tožnik v spornem obdobju, torej od 13. 9. 2012 do 16. 12. 2014 uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Zato je toženka tudi po presoji sodišča pravilno zaključila, da se tožnik v navedenem obdobju po določbi 1. točke 6. člena ZDoh-2 šteje za rezidenta Slovenije.

Pravice po konvenciji lahko davčni zavezanec uveljavlja šele v zvezi s konkretnim dohodkom, ki mu bo izplačan, ter da odločba, kot je izpodbijana, s katero je ugotovljen status rezidentstva za namen ZDoh-2 zavezanca ne ovira pri uveljavljanju pravic iz Konvencije. Rezidentski status za namene Konvencije je relevanten šele v postopku davčne odmere, če zavezanec izkaže, da ga za rezidenta po svojem notranjem pravu šteje tudi država vira.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - prijavljeno stalno prebivališče - mednarodna konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja
UPRS Sodba III U 71/2018-1005.05.2020Na podlagi katerih konkretnih dejstev in okoliščin je mogoče utemeljeno zaključiti, da je tožnik preprečil izvedbo pregleda na kraju samem in s tem zadostil okoliščinam za zavrnitev vloge za pomoč in zahtevkov za plačilo, v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedeno, opisane pomanjkljivosti pa ni odpravil niti drugostopenjski organ. V primeru, ko sodišče v upravnem sporu prvostopenjsko odločbo, s katero je odločeno o pravici oziroma pravni koristi tožnika, odpravi in zadevo vrne v ponovni upravni postopek, se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila, preden je bila izdana odpravljena prvostopenjska odločba in vsi nadaljnji v tem postopku izdani akti, s čimer po samem zakonu preneha veljati tudi drugostopenjska odločba (tako Vrhovno sodišče v sklepu, št. X Ips 2/2014 z dne 23. 12. 2015). S tega vidika ni podlage, da bi drugostopenjski organ obrazložitev izpodbijane odločitve lahko nadomestil s sklicevanjem na svojo predhodno odločbo oziroma odločbi, ki sta...neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek omd - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
UPRS Sodba I U 370/2019-1005.05.2020Sklep o dedovanju je v obravnavanem primeru postal pravnomočen pred dnevom učinkovanja razveljavitve določbe drugega odstavka 5. člena ZDDD. Res je sicer, da se davčne obveznosti praviloma odmerjajo na podlagi zakona, ki je veljal v času nastanka davčne obveznosti. Vendar pa navedeno splošno pravilo velja le, če zakon ne določa drugače. V primeru, če Ustavno sodišče RS zakon, ki je veljal v času nastanka davčne obveznosti zaradi ugotovljene neustavnosti razveljavi, drugače določa že navedeni 44. člen ZUstS. Določba drugega odstavka 5. člena ZDDD je bila (zgolj) razveljavljena (in ne odpravljena), razveljavitev pa je veljala za naprej, torej za postopke, ki še niso bili pravnomočno končani. Tak pa je tudi obravnavani primer.davek na dediščine - dedni red - davčni zavezanec - sestra - nepremično premoženje - vrednost premoženja - odločitev ustavnega sodišča
UPRS Sodba I U 1225/2018-1205.05.2020Davčni organ je ugotovil, da gre pri projektih za projekte, katerih namen je razvoj spletnih aplikacij ter da gre za funkcionalno nadgradnjo uporabniških aplikacij. Pravilno je ugotovil, da tožnik ni predložil verodostojne projektne dokumentacije v takšni obliki, da so iz nje dosledno, jasno, konkretno in preverljivo razvidne RR vsebine, RR osebje in ostali viri za RR, RR cilji, RR mejniki, izhodiščno mednarodno RR stanje in RR napredek glede na stanje. Prav tako tožnik tudi ni predložil dokaza o prisotnosti pomembnega elementa novosti in razreševanja znanstvene in/ali tehnološke nejasnosti.

Iz določbe tretjega odstavka 8. člena Pravilnika o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj izhaja, da lahko davčni organ glede presoje, ali se konkretno vlaganje kvalificira kot vlaganje v RR, za mnenje zaprosi ministrstvo pristojno za tehnologijo, vendar pa to ni obvezno. Davčni organ je od omenjenega ministrstva pridobil splošna mnenja kot...
davek od dohodka pravnih oseb - davčna olajšava - vlaganje v raziskave in razvoj - olajšava za investiranje - znižanje davčne osnove - razvojno investicijski projekt - mnenje organa

Izberi vse|Izvozi izbrane