Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6687cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9ZGF0ZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTc=
 OdločbaDatumJedroInstitut
UPRS Sodba I U 2514/2018-1014.05.2020V obravnavani zadevi je bil tožniku poziv nesporno poslan na elektronski naslov odvetniške pisarne in ne v varni elektronski predal in torej neskladno z določbami ZUP o osebnem vročanju. Iz navedenih razlogov po presoji sodišča ni podlage za odločitev, da se pritožba zavrže.davek od dohodka iz kapitala - pritožba - prepozna pritožba - vročanje - osebno vročanje - elektronsko vročanje
UPRS Sodba I U 963/2019-1114.05.2020Nepravilno je stališče tožnika, da mu je bil NUSZ za prostor št. 669-2, torej stanovanjski prostor, odmerjen napačno, ker gre za neizdelan, nestanovanjski objekt, ki ni primeren za bivanje. Glede na navedene pravne podlage ni pravno upoštevno, ali so stanovanjski prostori dejansko uporabljeni za bivanje oziroma primerni za bivanje. Za odmero NUSZ je bistvenega pomena tista raba stavbe, ki se po izrecni določbi prvega odstavka 218c. člena ZGO-1 ugotavlja na podlagi evidentiranih podatkov katastra stavb. Odločilen je torej tisti namen rabe, ki je določen v REN.nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - dejanska raba zemljišč - namen uporabe nepremičnine - stanovanje - podatki iz uradnih evidenc
UPRS Sodba I U 607/2019-1114.05.2020Edini tožbeni ugovor, ki ga uveljavlja tožnica, je ta, da sklep o izvršbi ni potreben zato, ker bo obveznost izvršila sama. Vendar je dejstvo, da tožnica v odrejenem roku obveznosti ni izvršila, glede na to pa je toženka pravilno uporabila drugi odstavek 298. člena ZUP in 157b. člen ZVO-1.inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - upravna izvršba s prisilitvijo - izvršba s prisilitvijo z denarno kaznijo
UPRS Sodba I U 1934/2018-1314.05.2020Za odločitev v tej zadevi niso pomembni razlogi, zaradi katerih je tožnik izgubil odobreno brezplačno pravno pomoč v navedeni nepravdni zadevi. Tožnik zato ne more uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na upravičenost odvetnika do nagrade z vidika razlogov, ki so privedli do zamude roka za vložitev predloga v nepravdnem postopku ter v posledici tega do odločitve organa za BPP o prenehanju dodeljene brezplačne pravne pomoči in njeni neupravičeni dodelitvi.brezplačna pravna pomoč - opravljene storitve - nagrada in stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika
UPRS Sodba I U 953/2019-914.05.2020Izpodbijana odločba ne pomeni samostojnega inšpekcijskega ukrepa, temveč njena izdaja pomeni izvrševanje inšpekcijskega ukrepa, v tem primeru izrečenega s pravnomočno odločbo inšpektorata RS za okolje in prostor. Zakon ne daje podlage za ponovno ugotavljanje oziroma preverjanje pogojev za izdajo te inšpekcijske odločbe, ki je postala pravnomočna, kot tudi ne, da bi za izvršitev prepovedi, izrečene po 158. členu ZGO-1, moral biti izveden izvršilni postopek, saj so slednje del izreka inšpekcijskega ukrepa in s tem inšpekcijske odločbe.

Prepovedi, ki jih določa prvi odstavek 158. člena ZGO-1, so obvezna sestavina odločbe, s katero se izreče inšpekcijski ukrep. Te prepovedi pa je vsebovala tudi zgoraj navedena inšpekcijska odločba, ki pa ni predmet presoje tega upravnega spora. Tožnik bi torej moral navedeno prepoved (in posledice njene izvršitve) izpodbijati že s pravnimi sredstvi zoper inšpekcijsko odločbo, ne more pa tega ponovno storiti v tem...
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odklop elektrike - izvršitev inšpekcijskega ukrepa
UPRS Sodba I U 2749/2017-2313.05.2020Izrecno in jasno podlago za obdelavo osebnih podatkov, ki izhajajo iz nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem, ima tožnica le v ZKP.

Sodišče je pri presoji upoštevalo, da (i) ZKP načeloma prepoveduje, da bi se občutljiva gradiva, pridobljena z ukrepi, ki na tajen in prikrit način posegajo v človekove pravice in svoboščine, hranila drugje kot pri sodišču in (ii) da morajo biti vsa zakonska določila v zvezi s PPU jasna, razumljiva, določna, nedvoumna in predvidljiva. Za obravnavano zadevo to pomeni, da bi tožnica imela pravno podlago za obdelavo iz PPU izvirajočih osebnih podatkov le v primeru jasne zakonske določbe, ki bi takšno obdelavo predvidevala kot izjemo od siceršnjega pravila ZKP o izključnem sodnem hranjenju takšnih podatkov.

Določba prve točke 125. člena ZNPPol je splošna, velja za vse vrste postopkov in kaznivih dejanj. Jasne in nedvoumne podlage za to, da bi se v evidenci kaznivih dejanj obdelovali...
varstvo osebnih podatkov - nedovoljena obdelava osebnih podatkov - prikriti preiskovalni ukrepi - nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - poseg v zasebnost - policijska pooblastila - evidenca - hramba podatkov - pooblastila policije v predkazenskem postopku
UPRS Sodba I U 1886/2018-1212.05.2020Tožnik v zvezi z osebnimi razmerji v davčnem postopku ne predloži ničesar niti ne predlaga izvedbe dokazov, temveč zgolj zatrjuje, da je družina samostojna in odrasla, da z družino nima več stikov in da tudi nima nobenih drugih osebnih vezi oziroma interesov v Sloveniji. Tako ostanejo davčnemu organu na razpolago za odločanje samo podatki o tem, da ima tožnik v Sloveniji ženo in dva sinova, ki živijo na istem naslovu, kjer je pred tem prebival tudi tožnik, in torej ima še vedno družino, medtem ko je kot osebni in ekonomski interes, ki ga, kot zatrjuje v tožbi in pred tem v pritožbi, veže zgolj na Avstrijo, tožnik navedel zgolj bivališče ter zaposlitev pri tujem delodajalcu.rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - prijavljeno stalno prebivališče - središče osebnih in ekonomskih interesov - odjava stalnega prebivališča - dokazovanje
UPRS Sodba I U 622/2019-912.05.2020Glede na to, da je tožnik skladno s šestim odstavkom 30. člena ZBPP in tretjim odstavkom 37. člena ZBPP upravičen do nagrade in povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom (le) v obsegu dodeljene BPP, ki je bila določena z odločbo o dodelitvi BPP, s katero je tožena stranka navedla izrecno obliko in obseg dodeljene BPP (za vložitev tožbe, zastopanje na prvi stopnji in oprostitev plačila stroškov postopka) ter natančno opredelila zadevo, za katero je odobrena BPP (vrnitev preplačanega zneska po izvršbi opr. št. I 150/2010 Okrajnega sodišča v Krškem), tožnik zmotno meni, da je na podlagi odločbe o dodelitvi BPP upravičen tudi do plačila stroškov nudenja pravne pomoči, nastalih v postopku mediacije.brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - nagrada in stroški odvetniku - mediacija - mediacijski postopek
UPRS Sodba I U 935/2019-1112.05.2020Ker razlogi in pravna podlaga za izpodbijano odločitev izhajajo šele iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa, tožniku v postopku ni bila dana možnost, da se izjasni. V obravnavani zadevi je bila storjena bistvena kršitev določb postopka, ki jo je davčni organ storil s tem, da tožniku v postopku ni dal možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo pravilne odločbe. Pritožbeni organ je neutemeljeno zavrnil tožnikov ugovor, da mu v postopku ni bila dana možnost, da se o zadevi izjavi, z navedbo, da predstavlja pogoj iz 1. točke 6. člena ZDoh-2 zgolj formalen pogoj in da ima zavezanec uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, dejstva s tem v zvezi pa izhajajo iz uradnih evidenc, zato po mnenju pritožbenega organa zaslišanje stranke v predmetni zadevi ni bilo potrebno. Tožnik je bil šele z obrazložitvijo pritožbenega organa seznanjen z razlogi in pravno podlago za odločitev in mu tako v okviru upravnega postopka ni bila...ugotavljanje rezidentskega statusa - načelo kontradiktornosti - kršitev pravil postopka - kršitev pravice do izjave
UPRS Sodba I U 577/2018-912.05.2020Tožnik v postopku ni izkazal, da bi stanovanje na naslovu ..., Novo mesto kupil zgolj formalno in da naj bi bil dejanski kupec tega stanovanja njegov brat A.A. ter, da naj bi slednji tudi plačal kupnino za navedeno stanovanje. Davčni organ je razloge za takšen zaključek sprejel na podlagi obširnega ugotovitvenega postopka, pri čemer je v obrazložitvi izpodbijane odločbe (stran 29 do 44) za to navedel tudi prepričljive in argumentirane razloge, ki jih kot pravilne sprejema tudi sodišče.odmera davka v posebnih primerih - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - dokazovanje - dokazno breme - ocena davčne osnove
UPRS Sodba I U 2106/2018-2312.05.2020Neupoštevanje pravil znanosti in stroke, ki ne povzročijo hujših škodljivih posledic za stranke ali druge udeležence (lažja nevestnost) sodnega tolmača predstavlja lažjo disciplinsko kršitev, za katero je predviden (zgolj) pisni oziroma javni opomin. Šele hujša nevestnost ali ponovitev disciplinskih kršitev, za katere je sodnemu tolmaču že bil pravnomočno izrečen disciplinski ukrep in je na podlagi njegovega obnašanja ali ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo vestno ali pošteno opravljal delo sodnega tolmačenja predstavlja hujšo disciplinsko kršitev, za kar je najprej predvidena denarna kazen, zatem začasen odvzem licence in šele nato trajen odvzem licence - razrešitev - odvisno od teže kršitve in njenih posledic, povzročene škode, stopnje odgovornosti, prejšnjega dela in vedenja osebe, zoper katero se vodi disciplinski postopek.sodni izvedenec - razrešitev sodnega izvedenca - nevestno opravljanje dela - pogoji za razrešitev
UPRS Sodba I U 2705/2017-1512.05.2020Po določbah 58. člena ZDavP-2 je plačnik davka oseba, ki v svoje breme izplača dohodek, od katerega se izračuna, odtegne in plačuje davčni odtegljaj. Bistveno za opredelitev plačnika davka je torej, kdo v svoje breme dohodek izplača. To pa je bila v konkretnem primeru tožeča stranka, ki je nesporno opravila izplačilo kupnine za poslovne deleže na podlagi sklenjene prodajne pogodbe fizičnim osebam in s tem postala plačnik davka iz 58. člena ZDavP-2.davek od dohodka pravnih oseb - odsvojitev poslovnega deleža - izplačilo dividend - povezane osebe - zloraba davčnih predpisov
UPRS Sodba I U 2608/2018-1312.05.2020V obdobju od 6. 5. 2010 do 11. 12. 2011 (na katerega se nanaša drugostopenjska odločitev, da se tožnik šteje za rezidenta Slovenije), je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnikova hči, ki se je vrnila v Slovenijo 6. 5. 2010, bivala v Sloveniji, kjer je bila vpisana v vrtec v Mariboru. Čeprav se je tožnik odselil iz Slovenije in je živel v tujini (ZDA), pa je tudi po presoji sodišča tožnikovo rezidenčno vez v Sloveniji predstavljala njegova hčerka. To je bila tožnikova močna osebna vez, pri čemer tožnik ni izkazal, da bi imel v tujini druge, enako močne osebne vezi. Tožnik v razmerju do tuje države v postopku ni navedel ali izkazal nobenih osebnih vezi, socialnih ali družbenih povezav do tuje države, torej ni izkazal močnejše rezidenčne vezi s tujo državo. Ob tehtanju vseh tožnikovih interesov (osebnih in ekonomskih) v obeh državah je drugostopenjski organ pravilno kot pomembnejše ocenil osebne interese, kar je tudi stališče upravnosodne prakse.dohodnina - rezident - status rezidenta - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov
UPRS Sodba I U 2000/2018-1012.05.2020Po 2. členu Pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin se vrednost stanovanja oziroma poslovnega prostora ugotovi tako, da se seštevek točk, s katerimi so ovrednoteni kakovost konstrukcije glede na čas izgradnje objekta, vrsta in kakovost stavbnega pohištva, vrsta in kakovost obdelave talnih in stenskih površin, vrsta in kakovost opremljenosti stanovanja oziroma poslovnega prostora z instalacijskimi napravami, vrsta in možnost rabe skupnih prostorov stavbe, kakovost toplotne in zvočne zaščite ter negativni vplivi na rabo stanovanja oziroma poslovnega prostora, pomnoži z vrednostjo točke in skupno uporabno tlorisno površino stanovanja oziroma poslovnega prostora. Tako izračunana vrednost stanovanja oziroma poslovnega prostora se nato pomnoži s korekcijskim faktorjem fs (tabela 2) oziroma korekcijskim faktorjem fr (postavka E, obrazec VP-2). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi...davek od premoženja - odmera davka od premoženja - davčna osnova - poslovni prostor
UPRS Sodba I U 2000/2018-1012.05.2020Po 2. členu Pravilnika o enotni metodologiji za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin se vrednost stanovanja oziroma poslovnega prostora ugotovi tako, da se seštevek točk, s katerimi so ovrednoteni kakovost konstrukcije glede na čas izgradnje objekta, vrsta in kakovost stavbnega pohištva, vrsta in kakovost obdelave talnih in stenskih površin, vrsta in kakovost opremljenosti stanovanja oziroma poslovnega prostora z instalacijskimi napravami, vrsta in možnost rabe skupnih prostorov stavbe, kakovost toplotne in zvočne zaščite ter negativni vplivi na rabo stanovanja oziroma poslovnega prostora, pomnoži z vrednostjo točke in skupno uporabno tlorisno površino stanovanja oziroma poslovnega prostora. Tako izračunana vrednost stanovanja oziroma poslovnega prostora se nato pomnoži s korekcijskim faktorjem fs (tabela 2) oziroma korekcijskim faktorjem fr (postavka E, obrazec VP-2). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi...davek od premoženja - odmera davka od premoženja - davčna osnova - poslovni prostor
UPRS Sodba I U 2457/2018-1412.05.2020V primeru, ko je dedič prav zaradi nadaljevanja kmetijske dejavnosti pred potekom petih let od nastanka davčne obveznosti podedovane nepremičnine podaril svojemu pravnemu nasledniku, in bi bili prav tako izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 10. člena ZDDD, če bi zapuščina prešla neposredno na tega pravnega naslednika, bi bilo treba drugi odstavek 10. člena ZDDD razlagati tako, da davčna obveznost za dediča ali obdarjenca na navedeni podlagi nastane, če pravni naslednik v roku pet let od pridobitve nepremičnine prednika izpolni pogoje iz navedene določbe (odtuji nepremičnino, se preneha ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo, ne obdeluje zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kmetijsko dejavnost ali z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča). Če bi se v obravnavanem primeru tožnik v zapuščinskem postopku dedovanju po zapustnici odpovedal v svojem imenu, bi bil k dedovanju poklican njegov sin in bi ta izpolnil pogoje iz prvega odstavka 10. člena ZDDD, obveznost plačila...davek na darila in dediščine - status kmeta - kmetijsko zemljišče - zaščitena kmetija - davčna oprostitev - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev
UPRS Sodba I U 734/2019-1112.05.2020Pisni ali pa telefonski poziv davčnega organa davčnemu zavezancu k predložitvi dokazil ali pojasnil v postopku nadzora obračuna davka predstavlja uradno dejanje davčnega organa z namenom odmere davka, o katerem je bil zavezanec za davek obveščen, kar je skladno z določbo četrtega odstavka 126. člena ZDavP-2 pretrgalo tek zastaralnega roka.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe in odločbe pritožbenega organa ni razvidno, kateri razlogi in katera zakonska podlaga je bila ključna za sprejeto odločitev. Prvostopenjski organ kot razlog navaja tožnikovo zlorabo davčnih predpisov iz četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2, kakor tudi, da tožnik ni izkazal namena, da bo s predmetnim plovilom opravljal dejavnost oddajanja v najem in ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 63. člena ZDDV-1 za uspešno uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV. Pritožbeni organ v zvezi z odmero DDV navaja, da se strinja z razlogi, s katerimi svojo odločitev utemeljuje finančni...
davčni inšpekcijski nadzor - davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - nakup plovila - oddaja v najem - gospodarska raba - dejanska raba - neupravičena pridobitev davčnih ugodnosti - objektivni element - subjektivni element - zastaranje - pretrganje zastaralnega roka - različna pravna podlaga - zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - kršitev določb postopka
UPRS Sodba I U 2005/2018-712.05.2020Spora ni, da je prišlo do prekinitve internetne povezave, kot tudi ne o tem, da tožnik ni ravnal skladno z 9. členom ZDavPR, ki določa postopek v primeru nezmožnosti izdaje računa z enkratno identifikacijsko oznako računa.izdaja računa - potrditev računa - nemožnost izvršitve ukrepa
UPRS Sodba I U 850/2018-3907.05.2020Obseg gradnje, z njim pa tudi vsi možni posegi v pravice tožnikov, je opredeljen v izreku gradbenega dovoljenja, ki je bilo tožnikoma vročeno, že s tem pa jima je bila zagotovljena možnost, da določno navedeta, v katero pravno korist jima posega izpodbijana odločba, kako in s čim.

Drugostopenjski organ v zvezi z dostopno potjo v obrazložitvi svoje odločbe pojasni, da gre za zasebna zemljišča, ki jih je občina sicer določila kot del javne poti, vendar pa to po ustavnosodni praksi Ustavnega sodišča RS še ne pomeni, da gre tudi za prometno površino splošnega pomena za cestni promet. Drugostopenjski organ zato meni, da gre za zasebno zemljišče, na katerem je investitor pridobil ustrezno služnost, ki je tudi vpisana v zemljiško knjigo.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - dostopna pot - javna cesta na zasebnem zemljišču - protipravnost - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - kategorizacija cest, ki potekajo po zemljiščih v zasebni lastnini
UPRS Sodba I U 976/2018-1207.05.2020Organ je upošteval podatke, ki izhajajo iz registra nepremičnin (v nadaljevanju REN). To pomeni, da je prvostopenjskemu organu treba pritrditi, da je v izpodbijani odločbi pravilno upošteval stanovanjsko površino 340,60 m2 kot podatek iz REN; taka uporaba je (bila) predpisana v prvem odstavku 218.c člena ZGO-1.stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - register nepremičnin - podatki iz uradne evidence

Izberi vse|Izvozi izbrane