Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6163cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9ZGF0ZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTM=
 OdločbaDatumJedroInstitut
UPRS Sodba II U 151/2017-1716.10.2019Sodna in upravna praksa pri ugotavljanju, ali kmetijska dejavnost pomeni osebi edino ali glavno dejavnost, ni nikoli upoštevala odhodkov, zato ti niso relevantni.

Tudi pri primerjavi z določbo drugega odstavka 24. člena ZKZ iz katere izhaja, kateri dohodki se štejejo kot dohodki iz kmetijske dejavnosti pri določitvi statusa kmeta, stroški niso omenjeni. Sodišče zato meni, da je zakonsko besedilo "sredstva" treba enačiti s "pridelki", kar pa izključuje ugotavljanje stroškov.
odobritev pravnega posla - kmet mejaš - edina ali glavna kmetijska dejavnost - dohodki iz kmetijske dejavnosti - predkupni upravičenec
UPRS Sodba I U 1602/2017-1816.10.2019Ker je tožnik, potem ko mu je bil rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti zapustitve države predhodno večkrat nesporno podaljšan, zapustil RS nemudoma, še pred izvršljivostjo odločbe, s katero mu je bilo zadrževanje dovoljeno do 2. 1. 2017, na njenem ozemlju ni prebival nezakonito.enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za izdajo dovoljenja - neizpolnjevanje pogojev - domneva o nepodrejanju pravnemu redu rs
UPRS Sodba I U 2614/2017-1016.10.2019Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožnica ne bi smela pričeti z delom pred odločitvijo o njeni prošnji za izdajo enotnega dovoljenja zaradi opravljanja dela kot samozaposlena oseba, delo pa je vseeno opravljala in ker je začela poslovati pred odločitvijo o prošnji za izdajo enotnega dovoljenja, kar ji področni predpisi ne dovoljujejo, je tožena stranka pravilno ocenila, da to predstavlja razlog za domnevo, da se ne bo podrejala pravnemu redu Republike Slovenije.enotno dovoljenje za prebivanje in delo - dovoljenje za prebivanje tujca v RS - samozaposlena oseba - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs
UPRS Sodba I U 2562/2017-1116.10.2019O isti pravni zadevi je bilo že odločeno. Iz navedenega razloga so bile podane okoliščine, zaradi katerih je bilo potrebno tožnikovo zahtevo zavreči.odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
UPRS Sodba I U 2115/2018-1515.10.2019Odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga je v skladu z ustaljeno sodno prakso treba poiskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opombami k oddelku ali poglavju. Pojasnjevalne opombe so v precejšnjo pomoč pri razlagi obsega različnih tarifnih številk, nimajo pa zavezujočega značaja. Tudi namembnost proizvoda je lahko objektivno merilo za uvrstitev, če je neločljivo povezana s proizvodom, pri čemer se neločljivost presoja glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti.carina - obračun uvoznih dajatev - carinska deklaracija - naknadno preverjanje carinske deklaracije - TARIC koda
UPRS Sodba I U 2829/2017-1115.10.2019Na drugačno davčno obravnavo obravnavanih primerov prodaje odpadnega materiala ne morejo vplivati izjave fizičnih oseb, ki jih je tožnik pridobil po 1. 6. 2015, s katerim so fizične osebe izjavile, da prodajajo premično premoženje iz svojega lastnega gospodinjstva. Tožnik je s tem navedenim osebam omogočil prodajo odpadnega materiala po 32. členu ZDoh-2 brez plačila dohodnine in prispevkov, čeprav je tožnik davčni zavezanec za plačilo dohodnine in prispevkov. Kljub temu, da so fizične osebe podale navedene izjave in bile opozorjene na posledice neresničnih izjav, tožnik kot izplačevalec navedenih dohodkov, na katerem je obveznost, da izračuna akontacijo dohodnine in prispevke od navedenih izplačil fizičnim osebam, ni prost svoje obveznosti do plačila navedenih dajatev, v primerih, ko je ugotovljeno, da pri takih izplačilih ne gre za oprostitev plačila dohodnine.akontacija dohodnine - prispevki - odkup odpadnih surovin - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - prodaja premičnine
UPRS Sodba I U 1640/2017-815.10.2019Upravna organa obeh stopenj sta pravilno ugotovila, da je v času izvajanja rekonstrukcije objekta veljavni ZGO določal, da se z rekonstrukcijo lahko prične na podlagi gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 7. člena v povezavi s prvim odstavkom 3. člena). Prav tako sta pravilno ugotovila, da je v času odločanja veljavni ZGO-1 določal, da se rekonstrukcija objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja oziroma na lastno odgovornost investitorja tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja (3. člen). To pa pomeni, da je treba pritrditi organu, da je izpodbijano odločbo, s katero je odredil inšpekcijske ukrepe pri nelegalni gradnji na podlagi 152. člena ZGO-1, ta mogel izdati.ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski postopek - rekonstrukcija objekta - odstranitev objekta
UPRS Sodba in sklep I U 1576/2019-714.10.2019Iz obrazložitve odločitve v zvezi s podlago iz četrtega odstavka 65. člena ZMZ-1 ni razvidno, na kateri dejanski podlagi je tožena stranka prišla do dokazne ocene, da tožnik v novi zahtevi ni navedel novih dejstev, niti ni razvidno, s katerim postopkom je tožena stranka primerjala to, kar je navedel tožnik v zadnji zahtevi za ponovno uvedbo postopka: ali je njegove navedbe v novem postopku primerjala s postopkom iz prve zahteve za uvedbo ponovnega postopka, ali s postopkom, v katerem je bilo odločeno o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, ali z obema predhodnima postopkoma, iz izpodbijanega akta ni jasno. Presoja zakonitosti izpodbijanega akta je tudi onemogočena, ker iz podatkov v spisu ni očitno in že na prvi pogled ne izhaja, da tožnik ne bi navedel novih dejstev glede na odločitev, s katero je bilo po vsebini odločeno o njegovi prošnji za mednarodno zaščito.

Pravo EU je za situacijo, kot tujec vloži drugi zahtevek za ponovno uvedbo postopka...
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - absolutna bistvena kršitev določb postopka - uporaba prava EU - začasna odredba
UPRS Sodba I U 1590/2019-714.10.2019Tožnik ni uspel logično pojasniti, zakaj bi se A.A. sploh želel maščevati tožniku (ki se mu po lastnih navedbah izogiba), tudi njegove navedbe glede posrednih groženj in poskusa ugrabitve so preveč nekonkretizirane in posplošene (pavšalne). Preganjanje zatrjuje s strani nedržavnega subjekta, pri čemer iz tožnikovih navedb ne izhaja, da državni organi tožnika ne bi bili sposobni ali voljni zaščititi. V kolikor bi bilo moč slediti tožnikovim navedbam v zvezi s preganjanjem, do mednarodne zaščite ne bi bil upravičen, saj ni ne zatrjeval in še manj izkazoval, da mu država, politične stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, niso sposobni ali ne bi hoteli nuditi zaščite pred preganjanjem ali resno škodo. Navkljub njegovim pavšalnim izjavam, da policija ne bi storila ničesar, pa prav nasprotno izhaja iz preostalih tožnikovih izjav, da je policija ukrepala ob smrti očeta in vodi...mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - preganjanje - nedržavni subjekt - varna izvorna država
UPRS Sodba III U 254/2018-2411.10.2019V inšpekcijskem postopku ni mogoče presojati pravilnosti in zakonitosti pravnomočnega gradbenega dovoljenja, saj je vanj mogoče poseči le na podlagi z zakonom predpisanih (izrednih) pravnih sredstev, ki jih ima za to pristojni organ (tudi drugostopenjski) možnost uporabiti tudi po uradni dolžnosti.

V obravnavanem primeru se izrečeni ukrep ustavitve gradnje ne nanaša le na del oziroma dele objekta, ki so zgrajeni v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, pri čemer ni obrazloženo, ali to zahteva narava oziroma način gradnje, zato odločitve ni mogoče preizkusiti.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
UPRS Sodba III U 153/2018-4111.10.2019Sodišče ni moglo preveriti ugotovitve v izpodbijani odločbi, da so upravičenec do denacionalizacije oziroma njegovi pravni nasledniki obdržali pravico uporabe na celotnem takratnem zemljišču parc. št. 2950/8 k.o. C., in z njo prosto razpolagali oz. da je bila predmet dedovanja, saj je tak zaključek odvisen od ugotovitve, kako se je navedena parcela delila in kaj predstavlja v naravi, česar pa tožena stranka ni ugotovila, zato je bilo v tem delu dejansko stanje nepopolno raziskano.denacionalizacija - obseg denacionalizacije - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
UPRS Sodba III U 228/2018-1111.10.2019Tožena stranka v obrazložitvi odločitve ni pojasnila kakšno dejansko stanje je ugotovila na podlagi izvedenih dokazov niti razlogov, ki so bili odločilni za njihovo presojo niti razlogov, ki utemeljujejo takšno odločitev. Prav tako ni pojasnila razlogov, zaradi katerih ni sledila dokaznemu predlogu tožeče stranke za ponovno zaslišanje zdravnice C.C., pač pa je le navedla, da je predsednica senata ni želela ponovno zaslišati. Po presoji sodišča je bila zato zaradi pomanjkljive obrazložitve tožeči stranki kršena njena pravica do učinkovitega pravnega sredstva, sodišče pa odločitve ne more preizkusiti, kar vse je bistvena kršitev določb postopka in s tem razlog za odpravo izpodbijane odločbe.

Pomanjkljivosti izreka ne more odpraviti obrazložitev izpodbijane odločbe, saj se izvršuje le izrek odločbe in ne njena obrazložitev, ki pa je tudi sicer nepopolna.

Kolikor tožena stranka meni, da je tožeča stranka kršila določbo 7. člena...
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - obrazložitev odločbe - izrek odločbe - prepoved diskriminacije - bistvena kršitev določb postopka
UPRS Sodba I U 1314/2019-709.10.2019Tožnikove navedbe se nanašajo na problem s strani nedržavnih subjektov preganjanja (neznane kriminalne združbe). Po 24. členu ZMZ-1 se štejejo ti kot subjekti preganjanja ali resne škode, če je mogoče dokazati, da država ali politične stranke in organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, vključno z mednarodnimi organizacijami, niso sposobne ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem in resno škodo. Tožena stranka ugotavlja, da se v konkretnem primeru osebe, ki ogrožajo tožnika, ne morejo šteti za subjekt preganjanja, saj tožnik ni izkazal, da mu država, politične stranke ali organizacije, vključno z mednarodnimi organizacijami, niso sposobne nuditi zaščite. Groženj s strani neznancev, ki naj bi bili kriminalci, ni nikoli prijavil policiji in drugim pristojnim organom. Zato se ne more sklicevati, da policija in drugi pristojni organi niso storili ničesar in mu niso mogli nuditi zaščite.mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - preganjanje - nedržavni subjekt preganjanja
UPRS Sodba II U 299/2017-1009.10.2019Sodišče se strinja z izpodbijano odločbo, da ni mogoče ugotoviti, da je tožnica na posvetih izvedla pet referatov, razen tega pa navedenih dogodkov ni mogoče šteti kot mednarodno konferenco v smislu tretjega odstavka 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Za vrednotenje po 2. točki č) razdelka 20 člena Pravilnika mora biti nedvoumno in jasno ugotovljeno, da gre za mednarodno konferenco, torej za udeležbo najmanj treh držav.napredovanje v naziv - svetnik - mednarodni kongres ali konferenca - upoštevanje dodatnega strokovnega dela - zaposleni v vzgoji in izobraževanju
UPRS Sodba I U 1788/2016-2009.10.2019Za ugotavljanje namere prosilca, da zlorabi pravico po ZDIJZ, bi toženka morala prosilca soočiti z očitki glede njegove namere in mu dati možnost, da se do tega opredeli in da pojasni. Namesto tega oziroma brez tega pa se je tožena stranka opredelila, da zlorabe pravice očitno ni bilo oziroma da iz same zahteve ne izhaja. Indicev, da bi morda lahko šlo za zlorabo pravice oziroma za šikanozen značaj zahteve, je bilo že v prvostopenjskem aktu dovolj, za to, da bi toženka izpeljala ustrezen ugotovitveni postopek glede tega vprašanja.

Ker je v konkretnem primeru o razkritju osebnih podatkov odločila toženka in torej izpodbijana odločba predstavlja pravno podlago za njihovo razkritje, je bila še pred odločitvijo o tem dolžna obvestiti osebo, na katero se osebni podatki nanašajo in ji omogočiti udeležbo v postopku.
dostop do informacij javnega značaja - zloraba pravice do dostopa do informacij javnega značaja - šikanozno ravnanje - absolutna bistvena kršitev določb postopka - stranski udeleženec
UPRS Sodba II U 547/2017-2109.10.2019V zadevah sodne uprave, ki ne pomenijo odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe, se določbe ZUP ne uporabljajo, zato tudi v primeru prenosa pristojnosti po 105.a členu ZS ne gre za postopek po določbah ZUP. Glede na to pritožba zoper sklep o prenosu pristojnosti ni mogoča, zato je bila ta pravilno zavržena.upravni spor - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - sklep o prenosu pristojnosti - dopustnost pritožbe
UPRS Sodba II U 438/2019-1109.10.2019Pravilna in zakonita je odločitev o zavrnitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč, ki se nanaša na sestavo in vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, saj tožnik ni verjetno izkazal obstoja ugovornih razlogov iz 55. člena ZIZ. Vložitev izrednega pravnega sredstva namreč ni ugovorni razlog, ki bi lahko preprečil izvršbo.

Tožnik izkazuje težko nadomestljivo škodo v primeru prodaje v izvršilnem postopku solastniškega deleža na stanovanju, ki predstavlja njegov dom. Zaradi pomena te pravice posamezniku ni mogoče odreči strokovne pomoči, če izpolnjuje tudi druge pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova - odlog izvršbe - pravica do spoštovanja doma
UPRS Sodba I U 2575/2017-1409.10.2019Tožnik ni dokazal, da so bili računi, ki jih je družbi izdal v mesecu decembru 2011, plačani pred izdajo računov. Kdaj so bili računi plačani, tožnik konkretno ne navede. Ob nesporni ugotovitvi, da je bil tožnik v letu 2011 dolžan oddajati trimesečne obračune DDV pa bi na odločitev lahko vplivalo le ugotovljeno plačilo pred oktobrom 2011, ki na podlagi predloženih in uradoma pridobljenih podatkov v postopku ni bilo ugotovljeno. Ob takšnem dejanskem stanju ni mogoče slediti tožbeni navedbi, da je obveznost obračuna DDV nastala na dan prejema plačila (tedanji tretji odstavek 33. člena ZDDV-1) in z njo povezanemu ugovoru zastaranja pravice do odmere DDV po prvem odstavku 125. člena ZDavP-2.davek na dodano vrednost (DDV) - akontacija dohodnine - dohodek iz dejavnosti - račun za opravljene storitve - zastaranje pravice do odmere davka
UPRS Sodba I U 1557/2019-1404.10.2019Ukrep pridržanja je možno izreči samo "zaradi individualnega ravnanja" prosilca in "v izjemnih okoliščinah." V predmetni zadevi je tožena stranka ukrep pridržanja nedvomno izrekla zaradi individualnega ravnanja tožnika tekom dogodkov dne 29. 8. 2019, dne 6. 9. 2019 in dne 19. 9. 2019. Ali izpodbijani ukrep spada v okvir oziroma če se ujema s standardi Sodišča EU v zvezi z „izjemnimi okoliščinami“ zagotavljanja „javne varnosti“ po pravu EU, pa tožena stranka v postopku ni ugotavljala.

Ukrep pridržanja v obravnavani zadevi je sicer predpisan z zakonom in je tudi primeren v tem smislu, da je z njim mogoče doseči legitimen cilj, to je zaščititi javni red in varnost drugih oseb, ki prihajajo v stik s tožnikom v Azilnem domu. Nadaljnje presoje z vidika testa nujnosti pa tožena stranka ni izpeljala in je zato izpodbijani akt nezakonit zaradi napačne uporabe materialnega prava.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pravica do izjave - uporaba prava EU - izjemne okoliščine - javna varnost - načelo sorazmernosti
UPRS Sodba I U 1558/2019-704.10.2019Tožnik ima lahko tudi več državljanstev, pomembno za odločanje o mednarodni zaščiti pa je tisto, ki je povezano z državo, v kateri naj bi prišlo do preganjanja tožnika oziroma v zvezi s katero za tožnika obstaja utemeljen strah, zaradi katerega se ne more ali noče vrniti v to državo.

Tožnik bi moral o dogodku (potem, ko jo je obvestil o napadu z nožem) obvestiti policijo še o nadaljnjih grožnjah napadalčevih bratov, da bi sploh lahko izvorni državi očital, da ga ni zaščitila. Tožnik namreč zatrjuje zaseben konflikt z brati njegovega napadalca, zato ni moč očitati državi, da ga ni sposobna oz. da ga noče zaščititi, če je o grožnjah napadalčevih bratov ni obvestil.

Tožnik pogojev za status begunca ali status subsidiarne zaščite ne izpolnjuje (tožnik ni ne navedel ne izkazal, da se ne bi mogel vrniti v drug kraj v Maroku, kjer ne bi bil ogrožen s strani napadalčevih bratov; sodišče pa ne sledi pavšalni tožnikovi navedbi,...
mednarodna zaščita - status begunca - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - državljanstvo - nedržavni subjekt - varna izvorna država - poslovna sposobnost

Izberi vse|Izvozi izbrane