Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6163cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9ZGF0ZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTE=
 OdločbaDatumJedroInstitut
UPRS Sodba I U 171/2019-2611.12.2019Tožnik ima utemeljen strah pred preganjanjem v izvorni državi in sicer kot pripadnik posebne družbene skupine, ki jo v Afganistanu predstavljajo otroci brez staršev, ker obstaja velika verjetnost, da bodo le-ti podvrženi prisilnemu novačenju, spolnemu nasilju, izkoriščanju ali trgovini z ljudmi. Tožniku torej v izvorni državi grozi preganjanje kot pripadniku posebne družbene skupine.

Tožniku v izvorni državi grozijo dejanja preganjanja, ki vsebujejo tiste elemente preganjanja, kot so med drugim dejanja fizičnega ali psihičnega nasilja in dejanja, usmerjena na otroke. Da ta dejanja kažejo na nečloveško ravnanje, je ugotovila tudi tožena stranka v izpodbijani odločbi, le da je ta ravnanja napačno opredelila kot razloge za subsidiarno zaščito, namesto za razloge, ki opravičujejo status begunca. V obravnavani zadevi tožniku v izvorni državi grozijo dejanja preganjanja s strani nedržavnih subjektov, pri čemer država afganistanskim otrokom brez staršev,...
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje - status begunca - pripadnost posebni družbeni skupini - mladoletnik brez spremstva - preganjanje - utemeljen strah - prosilec iz Afganistana
UPRS Sodba III U 261/2018-906.12.2019Določba drugega odstavka 42. člena ZKme-1 se ne uporablja za odločbe, ki so postale pravnomočne pred dnevom njene uveljavitve, to je pred 28. 7. 2012.posebni primeri odprave, razveljavitve in spremembe odločbe - sredstva prejeta od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja - izplačilo priznanih sredstev - izvajanje nadzora - prepoved retroaktivne veljave predpisov - poseg v pravnomočno odločbo
UPRS Sodba II U 302/2017-1404.12.2019Ni sporno, da je A.A. že od rojstva otrok s posebnimi potrebami in da se ne more usposobiti za samostojno življenje. V času izdaje izpodbijane odločbe je bil star 21 let, zanj pa sta skrbela starša in je bil v skladu z ZDVDTP za delo nezmožen. Glede na to se po določbi 3. točke tretjega odstavka 114. člena ZDoh-2 šteje za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.dohodnina - odmera dohodnine - davčna olajšava za vzdrževane družinske člane - posebna davčna olajšava za otroka - nega otroka
UPRS Sodba II U 6/2018-1404.12.2019Tožeča stranka ne zanika dejstva, da za spremembe Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ni posredovala obrazloženega zahtevka za spremembo obveznosti, ki bi ji omogočil priglasitev uveljavljenih sprememb skladno s 54. členom ZKme-1 ter Javnim razpisom. Sklicevanje tožeče stranke, da ne gre za bistvene spremembe in da je sodna praksa glede javljanja sprememb neživljenjska, je neutemeljeno.

Agencija ne more šteti za upravičeno enostransko spreminjanje gradbenih del in količin brez njene predhodne pisne odobritve. Agencija na podlagi 54. člena ZKme-1 odloči le s pisno odločbo na podlagi pisnega zahtevka, ki pa ga tožeča stranka ni podala.
sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna sredstva - program razvoja podeželja - zahtevek za izplačilo sredstev - sprememba obveznosti
UPRS Sodba I U 1842/2019-704.12.2019Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik predhodno v Republiki Sloveniji že vložil prošnjo za mednarodno zaščito, ki je bila pravnomočno zavrnjena, tožnik pa v zahtevi za uvedbo ponovnega postopka ni navedel novih dejstev, ki bi pomembno povečevali verjetnost, da je do mednarodne zaščite upravičen in prav tako ni predložil novih dokazov oziroma se ti novi elementi in ugotovitve, ki bi pomembno povečali verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito, niso pojavilimednarodna zaščita - ponovna prošnja - obstoj novih okoliščin - dokazno breme - prosilec iz Afganistana
UPRS Sodba I U 1760/2017-903.12.2019Z izdajo odmerne odločbe v ponovnem postopku se ponovno vzpostavlja pravni naslov za plačilo davka, ki je temeljilo na predhodno odpravljeni odmerni odločbi. Tak dejanski položaj pa se po presoji sodišča bistveno približuje položaju, v katerem je poseženo v že zaključen dejanski stan. Z uporabo obrestne mere, ki je veljala v času odločanja, je zato po presoji sodišča v obravnavanem primeru v nasprotju z 2. členom Ustave RS poseženo v upravičena pričakovanja tožnika in njegovo zaupanje v pravo. Določba, na podlagi katere je bila tožniku določena višja obrestna mera, je bila namreč uporabljena za obveznost, ki je nastala in bila izpolnjena pred uveljavitvijo ZDavP-2J.davek na dodano vrednost (DDV) - zamudne obresti - obrestna mera - neprava retroakrivnost - izpolnjena davčna obveznost - odprava odločbe
UPRS Sodba I U 1142/2017-1927.11.2019Izdaja potrdil iz uradne evidence je urejena v Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP).

Predmet tega postopka je zahteva tožeče stranke za spremembo potrdila o stalnem prebivališču. Zahteva torej spremembo potrdila, izdanega na podlagi določbe 179. člena ZUP. To lahko zahteva stranka glede na zakonsko določbo četrtega odstavka 180.a člena ZUP, če na podlagi dokazov s katerimi razpolaga, meni, da izdano potrdilo ni v skladu s podatki v uradni evidenci. V konkretnem primeru tožeča stranka v svoji izrecni zahtevi za spremembo potrdila ne zatrjuje niti ne dokazuje, da izdano ji potrdilo ni v skladu s podatki iz uradne evidence. Navaja pa dokazila in okoliščine, s katerimi zatrjuje in dokazuje, da je bil že vpis samega podatka (o stalnem prebivališču mld. A.A.) v registru prebivalstva napačen.

Postopek spremembe vpisa v register stalnega prebivalstva in postopek spremembe potrdila o stalnem prebivališču sta dve različni upravni zadevi, ki se...
javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - obrazložitev odločbe - zahteva stranke - vezanost na zahtevo stranke - sprememba potrdila iz uradne evidence
UPRS Sodba I U 175/2017-1427.11.2019Odločitev tožene stranke, ki je tožničino prijavo k strokovnemu izpitu zavrnila zgolj iz razloga, ker je z izvajalcem javnoveljavnega programa sklenila Pogodbo o sodelovanju, pri čemer izhaja iz 1. člena teh pogodb, da se prevzeto delo šteje kot avtorsko delo, ni v skladu z besedilom zakona in namenom zakonodajalca v zvezi z dostopom strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju do strokovnega izpita in s tem do uresničevanja pravice do enakega dostopa do delovnega mesta (tretji odstavek 49. člena Ustave RS).

Med pogodbo o zaposlitvi in pogodbo o delu razlikovanje ni v tem, da bi delo, opravljeno po podjemni pogodbi ali na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pogodbeni stranki omogočilo pridobitev ustreznih delovnih izkušenj, delo, opravljeno na podlagi avtorske pogodbe pa ne, oziroma tožena stranka ni utemeljila, da obstaja objektivna in upravičena podlaga za takšno razlikovanje zgolj na podlagi statusa pogodbe. To je ključno z vidika enakosti dostopa strokovnih...
strokovni izpit - pogoji za pristop - pogodba o delu - avtorska pogodba
UPRS Sodba I U 946/2018-927.11.2019Odločitev prvostopenjskega organa, kakor tudi drugostopenjskega organa za njim, da se tožnici in dekličinemu očetu otrok odvzame in namesti v rejniško družino, je po presoji sodišča pravilna. Pri odločitvi je bilo pravilno upoštevano, da so razlogi za odvzem otroka podani, ker starša mld. A.A. za hčerko sama nista zmožna skrbeti ter da za mld. A.A. tudi ni zmožen skrbeti materin partner. To izhaja iz vseh relevantnih poročil in mnenj. V nasprotnem primeru, z vrnitvijo mld. A.A. v matično družino, bi bil ogrožen dekličin zdrav psihofizični razvoj. Mld. A.A. je namreč jasno povedala, da si k materi ne želi, dokler bo pri njej tudi njen partner. Pred odločitvijo je tudi dala izjavo, da se z namestitvijo v rejniško družino, ki jo je tudi že spoznala, strinja. Z namestitvijo v rejniško družino se je strinjala tudi dekličina zagovornica-glas otroka.odvzem otroka - namestitev v rejniško družino - izvedensko mnenje
UPRS Sodba III U 259/2018-1525.11.2019Kolikor želi tožnik pridobiti licenco, mora izpolniti vse pogoje, ki jih določa sedaj veljavni Pravilnik o zdravniških licencah. Vlogi pa, kljub pozivom na dopolnitev, ni predložil dokazila o strokovnem izpitu, opravljenem v RS, zato je toženka njegovo vlogo utemeljeno zavrgla.licenca - licenca za opravljanje dejavnosti - zobozdravstvena dejavnost - strokovni izpit - nepopolna vloga - zavrženje vloge
UPRS Sodba I U 1406/2017-4321.11.2019Glede na spisno dokumentacijo je ugovor ogrožene statične stabilnosti stanovanjske hiše tožnica uveljavljala v teku celotnega postopka, in ga opirala na predložena mnenja strokovnjakov gradbene stroke. Obravnava navedenega ugovora sodi v okvir preizkusa, ki ga pristojni organ mora opraviti v okviru preveritve izpolnjenosti pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, in sicer pogoja skladnosti projekta s prostorskim aktom (1. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1), konkretno s šesto alinejo sedmega odstavka, točka a) 13. člena OPN MOL ID, po kateri se obstoječi objekt lahko odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta zgradi nov objekt, če s tem ni ogrožena statična stabilnost sosednjih objektov.pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskima aktom - statična stabilnost objekta
UPRS Sodba III U 225/2018-1321.11.2019Tožnik je bil z odločitvijo delodajalca premeščen na delovno mesto pravosodni svetnik, ki se v skladu s 14. členom Kolektivne pogodbe opravlja v dveh nazivih, in sicer nižjem nazivu Pravosodni svetnik (PDI) II in v višjem nazivu Pravosodni svetnik (PDI) I. Ker doslej še ni bil imenovan v naziv Pravosodni svetnik, pomeni,da je bila odločitev delodajalca, da ga imenuje v naziv Pravosodni svetnik (PDI) I, torej v višji naziv, v neskladju z določbo osmega odstavka 55. člena Uredbe o notranji organizaciji, saj bi bilo dopustno tožnika imenovati le v nižji naziv, torej naziv Pravosodni svetnik (PDI) II.

Imenovanje v naziv temelji na določbah ZJU in Uredbe o notranji organizaciji in ne na določbah ZSPJS, saj je določitev plače posledica predhodnega imenovanja v naziv in ne obratno. Iz tega razloga ureditev sistema plač v ZSPJS ni relevanten predpis za imenovanje uradnika v naziv.
javni uslužbenec - imenovanje v naziv - razveljavitev odločbe o imenovanju - premestitev na drugo delovno mesto
UPRS Sodba II U 322/2017-2320.11.2019Izvajanje dejavnosti spodbujanja turizma v javnem interesu lahko poteka znotraj turističnega območja, torej tudi na lokalni ravni. Pri odločanju o podelitvi statusa pravne osebe, ki deluje na področju vzpodbujanja turizma v javnem interesu, gre za zahtevno strokovno opravilo. Čeprav relevantni kazalci za odločitev niso vnaprej določeni z numerično opredeljenimi kazalniki za vso Slovenijo, to organa ne odvezuje dolžnosti obrazložiti svojo odločitev na tak način, da jo je mogoče preizkusiti.turizem - obrazložitev odločbe - status društva, ki deluje v javnem interesu
UPRS Sodba I U 2263/2017-2920.11.2019Zahtevana dokumentacija, ki izvira iz tožničinega delovnega področja (in posledično predstavlja informacije javnega značaja) ima finančne posledice tudi na področju njenega izvajanja javnih služb in zato gre za podatke o porabi javnih sredstev, do katerih je treba dostop dovoliti že na podlagi zakona.informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - podatki o porabi javnih sredstev - javna služba
UPRS Sodba I U 2498/2017-1920.11.2019Mentorstvo športni ekipi na mednarodnih tekmovanjih je v povezavi s tožničinim poklicem, ki ga opravlja v Osnovni šoli A., to je s poklicem profesorice športne vzgoje, zato so njena dodatna strokovna dela brez dvoma povezana s tožničinim vzgojno-izobraževalnim delom v zavodu oziroma delodajalcu. Pogoj povezanosti strokovnih del z vzgojno-izobraževalnim delom v zavodu je potrebno razlagati v povezavi s prvim odstavkom 14. člena Pravilnika, v skladu s katerim se vrednoti in točkuje tisto dodatno strokovno delo, ki je opravljeno na področju, na katerem je bil strokovni delavec zaposlen v času, ko je dodatno strokovno delo opravil. Iz slednje določbe je razvidno, da je vrednotenje in točkovanje strokovnega dela vezano na področje dela, ki ga strokovni delavec opravlja pri delodajalcu, in ne na zavod, v katerem je strokovni delavec zaposlen.zaposleni v vzgoji in izobraževanju - napredovanje - naziv svetovalec - pogoji za napredovanje v naziv - dodatno strokovno delo - dodatno strokovno delo povezano s poklicem - zmotna uporaba materialnega prava
UPRS Sodba I U 1372/2019-920.11.2019V konkretnem primeru je bistveno vprašanje, ali je v primeru, ko izredni študij ni organiziran po programu, kjer bi morali izredni študenti imeti v enem tednu tri dni študijskih obveznosti, pač pa imajo možnost obiskovati vse študijske obveznosti skupaj z rednimi študenti, izpolnjen pogoj iz 3. točke prvega odstavka 12. člena Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov. Ker v navedenem določilu 3. točke prvega odstavka 12. člena Pravilnika ne piše, da je ta pogoj izpolnjen le, če se izredni študij izvaja za izredne študente posebej, ločeno od rednih študentov, po mnenju sodišča zadostuje tudi, če lahko izredni študenti obiskujejo predavanja skupaj z rednimi študenti.vezanost upravnega organa na stališče sodišča - upravni postopek - subvencioniranje bivanja študentov - izredni študij
UPRS Sodba I U 823/2019-1820.11.2019Določila 44. člena ZSICT sama po sebi še ne dajejo opore za zaključek, ki ga je v izpodbijani odločbi napravila tožena stranka, da na tej podlagi tožniku izrečena začasna prepoved prične veljati nemudoma z njeno vročitvijo, brez da bi tak zaključek kakorkoli dodatno pojasnila in obrazložila, kar v tožbi torej utemeljeno graja tožnik. Prav zato je ostala obrazložitev izpodbijane odločbe v tem delu tako pomanjkljiva, da se je ne da preizkusiti.

Tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika prav tako ni seznanila z dejstvi in razlogi, na podlagi katerih je v konkretnem primeru sprejela izpodbijano odločitev zgolj na podlagi obvestila Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 5. 4. 2019, da je postala pravnomočna obtožnica zoper tožnika v kazenski zadevi opr. št. X Kpr 11063/2016 s priloženo zgolj delno kopijo obtožnice, v delu, ki zadeva tožnika. Glede na povedano je tožnik tako šele v upravnem sporu prvič imel v postopku sploh možnost...
prepoved opravljanja dela - sodni izvedenec - obrazloženost - kršitev pravice do izjave - poseben ugotovitveni postopek - preizkus odločbe - pomanjkljiva obrazložitev odločbe
UPRS Sodba I U 633/2017-1320.11.2019Med strankama ni sporno, da se je v konkretnem primeru izgradnja digitalnega radijskega sistema na železniškem omrežju izvajala v varovalnem pasu, ki je hkrati varovalni pas železnice in varovalni pas ceste. Sporno pa je, ali je za izvajanje nadzora nad posegom v tem pasu (ki je torej hkrati varovalni pas železnice in varovalni pas ceste) pristojen inšpektor za železniški ali cestni promet, kot tudi, ali je za izvajanje predmetnega posega treba imeti soglasje Občine Žirovnica, sedaj tožene stranke.

Ker je za poseg v varovalni pas občinske ceste potrebno soglasje upravljavca občinske ceste, ki ga tožnika nimata, je pravilen zaključek organa, da si morata tožnika za predmetni poseg v varovalnem pasu občinske ceste pridobiti soglasje občine in urediti poseg v skladu s tem soglasjem.
inšpekcijski ukrep - varovalni pas javne ceste - železniško območje - gradnja v soglasju z upravljalcem občinske ceste - javna pot
UPRS Sodba I U 644/2018-914.11.2019Toženka ni napolnila pravnega standarda z vseh vidikov tožnikovega položaja sodnega izvedenca, saj tožnikovih ravnanj, ki sicer kažejo, da v konkretnem primeru njegovo delo ni bilo skladno z dolžno skrbnostjo, ki jo mora pokazati pri svojem delu izvedenca, ni postavila v kontekst tožnikovega siceršnjega opravljanja dela izvedenca. Da je treba za zapolnitev pravnega standarda konkreten primer ovrednotiti tudi z vidika tožnikovega siceršnjega dela, pa kaže tudi sedanja ureditev področja dela sodnih izvedencev, ki to vprašanje ureja bistveno mileje.sodni izvedenec - sodni cenilec - razrešitev sodnega izvedenca in sodnega cenilca - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - pravni standard
VSL Sodba in sklep I Cpg 526/201914.11.2019Vložena ustavna pritožba ni zakoniti razlog za prekinitev postopka v smislu 205. in 206. člena ZPP.

Predmet tega postopka je odločanje o zahtevku za vračilo 1.082.561,29 EUR, ki jih je tožeča stranka morala vrniti toženi stranki na podlagi pravnomočne odločbe FURS. Gre torej za odločanje o premoženjskem zahtevku, ki ga je tožeča stranka utemeljevala na podlagi določil o neupravičeni obogatitvi in na podlagi določil o odškodninski odgovornosti države.

Iz obrazloženega izhaja, da je bila določba prvega odstavka 59. člena ZSZ-84 s sprejetjem ZUreP-1 in ZGO-1 v letu 2002 in njuno uveljavitvijo 1. 1. 2013 razveljavljena. Torej v obdobju od leta 2005 do vključno leta 2012 ni več veljala.

Protipravnost v ožjem pomenu (objektivna protipravnost, nasprotje s pravom) sama po sebi za vzpostavitev odškodninske odgovornosti države ne zadostuje. Potreben je tudi subjektivni element krivde (protipravnost v širšem pomenu, kvalificirana...
prekinitev postopka - razlogi za prekinitev postopka - ustavna pritožba - pristojnost sodišča - premoženjski zahtevek - pravna oseba javnega prava - odškodninska odgovornost države - zadostna skrbnost - pravni standard - nedoločen pravni pojem - obstoj protipravnosti - nepravilna odločba - veljavnost pravnega predpisa - razveljavitev določbe zakona - ustaljena sodna praksa - trditveno in dokazno breme - protipravnost v ožjem smislu - protipravnost v širšem smislu - jasna določila - odstop od sodne prakse - odločba davčnega organa - (ne)zazidano stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - ustavnosodna praksa - neupravičena pridobitev

Izberi vse|Izvozi izbrane