Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6163cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9Y29kZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTk=
 OdločbaDatumJedroInstitut
UPRS Sodba in sklep I U 1841/2017-1331.08.2017Okoliščine, iz katerih naj bi izhajala znatna nevarnost pobega tožnika, v postopku niso bile celovito in v zadostni meri ugotovljene, zaradi česar tožnikovo pridržanje na podlagi drugega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III v povezavi z določbo drugega odstavka 84. člena ZMZ-1 ni mogoče. Pri tem je sodišče upoštevalo, da mora biti za ukrep pridržanja na prostore in območje Centra za tujce izkazano, da je nevarnost pobega tožnika znatna oziroma velika. Zgolj zaradi uvedenega postopka predaje prosilca odgovorni državi članici po Uredbi Dublin III, pa se osebe ne more pridržati. Toženka utemeljitev uporabe strožjega ukrepa ni v zadostni meri povezala z individualnimi lastnostmi tožnika, ki naj bi narekovale izrek takšnega ukrepa. Povsem utemeljen je tožbeni očitek, da je toženka povsem prezrla okoliščino, da se je tožnik sam prostovoljno vrnil v azilni dom. V obravnavani zadevi niso izpolnjeni kriteriji za izrek omejitve gibanja po drugem odstavku 28. člena...mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje za namen predaje - begosumnost
UPRS Sodba I U 1841/2016-812.12.2018Glede na vsebino prošnja tožnic ni nerazumljiva. Sicer pa je organ sam že v izpodbijanem sklepu navedel, da tožnici prošnjo vlagata tako na podlagi 127. člena ZTuj-2 kot tudi po 47. členu tega zakona ter hkrati ob upoštevanju 8. člena EKČP. Ker torej vloga ni nerazumljiva, je odločitev organa o njenem zavrženju napačna.

Napačno je pravno mnenje organov, da uveljavljanje več zahtevkov v eni vlogi po ZUP ni dopustno. Tak način uveljavljanja več zahtevkov pomeni le to, da naj upravni organ najprej odloča o prvo postavljenem zahtevku, če temu ne bo ugodil, pa o drugo postavljenem.
dovoljenje za začasno prebivanje - nejasna vloga - podrejeno uveljavljanje zahtevkov - kršitev pravil postopka
UPRS sodba I U 1841/201213.11.2013Stališče v odgovoru na tožbo, da tožnica sploh ni bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, je nova okoliščina glede na stališča v izpodbijani odločbi, ki jo je toženka izdala, ker je štela, da je bila tožnica izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Dopolnilna odločba je bila tako tožnici izdana na podlagi 8. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-246/02-28 z dne 3. 4. 2003. Postopek njene izdaje je bil nato obnovljen po uradni dolžnosti v delu, ki se nanaša na ugotovitev datuma odjave oziroma prenehanja prijave stalnega prebivališča. Izpodbijana odločba bi morala vsebovati pravno podlago za odločitev, in sicer tisto pravno podlago za odločanje o dopolnilnih odločbah, ki neposredno izvira iz 8. točke izreka omenjene odločbe Ustavnega sodišča in njene obrazložitve. Tega izpodbijana odločba nima. V izreku pa tudi nima odločitve, da se dopolnilna odločba, v zvezi s katero je organ začel postopek po uradni dolžnosti, ne izda.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dopolnilna odločba - izrek dopolnilne odločbe - obrazložitev odločbe - odjava stalnega prebivališča za zakonca - pooblastilo za zastopanje
UPRS Sodba I U 1840/2018-611.10.2018Tožniku je bil odvetnik kot pravni strokovnjak dodeljen za pravno svetovanje in zastopanje v postopku obnove kazenskega postopka na podlagi njegove zahteve za odobritev BPP. Samo dejstvo, da tožnik s predlogom za obnovo ni uspel, pa ni razlog za to, da se odvetniku odreče plačilo za opravljeno delo.brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - višina nagrade
UPRS sodba I U 1840/201621.03.2017Iz spisov jasno in nedvoumno sledi, da tožnica ni vložila samoprijave iz 63. člena ZDavP-2, kot se navaja v tožbi. Kot izhaja iz listin, ki so v spisih, je bila tožnica s strani davčnega organa dvakrat pozvana, da vloži davčno napoved za dohodke, ki jih je prejela v tujini. Ker tega ni storila, ji je bila dohodnina odmerjena na podlagi podatka o dohodku, ki ga je davčni organ pridobil iz Avstrije. Čim pa je tako, so vsa tožbena izvajanja, ki se nanašajo na upravičenja, ki naj bi jih imela tožnica v zvezi z uveljavljanjem davčnih ugodnosti ob vložitvi samoprijave, za presojo oziroma za odločanje v konkretnem primeru nebistvena in ne samo neprepričljiva. Stroške za prevoz in prehrano ter olajšavo za čezmejne delovne migrante je tožnica po (neprerekanih) podatkih spisov uveljavljala šele v pritožbi zoper izpodbijano odmerno odločbo. To pa pomeni, da je omenjene davčne ugodnosti uveljavljala po poteku predpisanih rokov, vključno s tistimi za samoprijavo, in da ji...dohodnina - napoved za odmero dohodnine - čezmejni delovni migrant - davčne ugodnosti - rok za uveljavitev olajšave - prekluzivni rok
UPRS sodba I U 1840/201518.10.2016Skladno s 44. členom ZUstS se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Odločba Ustavnega sodišča je bila objavljena 6. 3. 2015, razveljavitev pa je skladno s 43. členom ZUstS začela učinkovati naslednji dan, to je 7. 3. 2015. Odločba, katere odprava se predlaga, je bila izdana dne 8. 5. 2014 in je postala pravnomočna 3. 6. 2014. Navedena odločba Ustavnega sodišča je bila po navedenem izdana po pravnomočnosti odločbe o odmeri davka in zato v obravnavani zadevi ne vpliva na uporabo 193. člena ZUJF.davek na nepremično premoženje večje vrednosti - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - odločba Ustavnega sodišča - učinek odločbe Ustavnega sodišča
UPRS sodba I U 1840/201321.10.2014Odmera davka po določbi petega odstavka 68. člena ZDavP-2 ne posega v dokončno in pravnomočno odločbo o dohodnini na letni ravni. Predhodna obnova postopka odmere dohodnine na letni ravni zato ni potrebna.

Glede zatrjevane retroaktivne uporabe zakonskih določb in s tem kršitve Ustave RS sodišče navaja, da je obveznost prijaviti vse dohodke za fizično osebo obstajala že pred uveljavitvijo ZDavP-2. Inštitut obdavčitve nepojasnjenega vira tako ni uzakonjen na novo, ampak gre le za poseben način izvedbe cenitve kot postopka za ugotavljanje verjetne davčne osnove. Postopek za odmero davka po zadevni določbi se lahko uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih petih let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden. Očitek retroaktivne uporabe določbe 68. člena ZDavP-2 tako ni utemeljen. Posledično je neutemeljen tudi očitek, povezan z retroaktivnostjo glede dokazovanja izvora premoženja, pridobljenega pred letom 2006, ter začetnega stanja, od...
odmera davka v posebnih primerih - odmera dohodnine - obnova postopka - retroaktivna uporaba zakona - davčna osnova - izvor premoženja - dokazno breme - davčna preiskava - prijava premoženja - ocena davčne osnove
UPRS Sodba I U 184/2019-730.01.2019Sodišče ugotavlja, da je tožnik v predmetnem postopku podaje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite organu predložil nov dokaz - to je izkaznico svojega članstva v politični stranki IPOB, ki se v Nigeriji zavzema za osamosvojitev Biafre. S tem v zvezi je pri podaji predmetnega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka tudi prvič navedel, da je član te politične stranke od približno leta 2014. To pomeni, da gre v tem primeru za nov dokaz (člansko izkaznico v politični stranki IPOB) in novo dejstvo (da je tožnik član politične stranke IPOB ob približno leta 2014), ki sta že obstajala v času prvega postopka.Tožnik niti v tožbi ni navedel, zakaj članstva v politični stranki IPOB v vsem času svojega bivanja v Sloveniji (od podaje prve prošnje za mednarodno zaščito 4. 10. 2016 dalje), to je v času obravnave njegove prošnje za mednarodno zaščito in prvega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka mednarodne zaščite, ni nikoli omenil. Iz...mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje ponovne prošnje - nova dejstva in novi dokazi
UPRS Sodba I U 184/2017-1109.03.2018Organ je svojo odločitev oprl na določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, na podlagi katere najprej preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže, če je o isti upravni zadevi že bilo pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila. Tožnik je predhodno že večkrat zaprosil za obročno plačilo istega davčnega dolga, ki se od njega terja na podlagi sklepa o davčni izvršbi. Tej ugotovitvi tožnik ne ugovarja, potrjujejo pa jo tudi podatki upravnega spisa.davčni dolg - obročno plačilo dolga - ponovno odločanje o isti upravni zadevi - isto dejansko stanje in pravna podlaga
UPRS sodba I U 184/2016, enako tudi I U 181/2016, I U 182/201624.01.2017Davčna organa sta pravilno ugotovila, da gre v konkretnem primeru za menjavo nepremičnin in s tem za situacijo, ki se po 1. alineji tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2 izrecno šteje za odplačni prenos nepremičnin iz drugega odstavka istega člena, ki je obdavčen. Z razdelitvijo solastnine na nepremičninah se lastniški deleži pravzaprav zamenjajo, zato je vsak od solastnikov zavezan za plačilo davka na promet nepremičnin za lastniške deleže, ki jih je odsvojil solastniku na podlagi pogodbe o razdelitvi solastnine. Pri zamenjavi nepremičnin je namreč davčni zavezanec vsak udeleženec v zamenjavi za vrednost vrednost nepremičnine, ki jo odtuji v skladu s tretjim odstavkom 5. člena ZDPN-2. Razdelilo se je premoženje z zamenjavo solastniških deležev na posameznih nepremičninah. Zamenjala se je ena nepremičnina za drugo.davek na promet nepremičnin - odmera davka - menjava nepremičnin - razdelitev solastnine - odplačni prenos lastninske pravice
UPRS sklep in sodba I U 184/201529.11.2016V postopku nadzora je imela po določbi 352. člena ZBan-1 položaj stranke (v ožjem pomenu) oseba, nad katero se opravlja nadzor (subjekt nadzora), kot stranke v širšem pomenu in s tem kot stranski udeleženci pa še (in izključno) člani uprave banke. Temu ustrezno je bilo v določbah ZBan-1 urejeno tudi vročanje odločbe, izdane v postopku nadzora (353. člen ZBan-1). Odločitev tožene stranke, da se zahtevi za vročitev odločbe tožnikom ne ugodi in da zahtevo s sklepom zavrže na podlagi drugega odstavka 229. člena ZUP, je pravilna in skladna z zakonom.izredni ukrepi za stabilnost bank - priznanje statusa stranskih udeležencev - subjekt nadzora
UPRS sodba I U 1839/201617.01.2017Namen BPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč pri tem finančni pogoj in t.i. objektivni pogoj. Slednjega pa določa prav 24. člen ZBPP. Kot izhaja iz navedene določbe, se prošnja za odobritev BPP zavrne, če je očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Ta okoliščina mora torej biti očitna, pri tem pa mora biti obrazložitev podana tako, da je iz nje razvidno, da prosilec nima prav nobenih izgledov za uspeh. Očitno pomeni, da je spoznavno na prvi pogled. Organ za BPP nima zakonske podlage, da bi podrobno opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard očitnosti.brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva
UPRS sodba I U 1839/201506.09.2016Iz obrazložitve izpodbijane odločbe o hrambi statuta sindikata ni razvidno, da je tožena stranka opravila preizkus v smislu prvega odstavka 4. člena ZRSin, zato preizkus materialne zakonitosti take odločbe ni mogoč. Za preizkus materialne zakonitosti odločbe je namreč med drugim potrebno (poleg jasnega izreka), da so v obrazložitvi dovolj natančno navedene materialnopravne določbe, na katere se odločitev opira, ter da je dejansko stanje v vseh materialnopravno bistvenih točkah opisano. Teh zahtev pa po navedenem izpodbijana odločba ne izpolnjuje, zato se je ne da preizkusiti, kar je absolutno bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.sindikat - hramba statuta - odločba o hrambi statuta - preizkus materialne zakonitosti
UPRS Sodba I U 1838/2016-2819.10.2018Tožnik ni uspel izkazati, da bi postal in predvsem po več kot 16 letih odkar je zapustil Afganistan tudi ostal ogrožen zaradi bratovega sodelovanja pri vojskovanju stranke Hezb-e Wahdat.

Pri tožnikovem bratu bi šlo lahko kvečjemu za posameznika, ki se zdi, da je povezan z vlado, ker se je več kot 20 let nazaj boril proti Talibanom oziroma ker je bil pripadnik stranke, katere naslednica Hezb-e Wahdat-e Islami ima sedaj pomemben položaj v vladi in parlamentu, kar pa je izredno šibka vez in ob pomanjkanju oziroma neobstoju informacij o izvorni državi, da so tarče Talibanov tudi takšne osebe (ki so se torej pred več kot 20 leti borile proti Talibanom in bile v stranki Hezb-e Wahdat) ne more z zadostno stopnjo verjetnosti dokazovati, da bi tožniku kot njegovemu družinskemu članu grozilo preganjanje.

Incidenti, usmerjeni zoper Hazare ali druge šiite, so predvsem dveh vrst, in sicer napadi na kraje, kjer se zbirajo šiiti, na primer v mošejah v Kabulu...
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - informacije o stanju v izvorni državi - politično prepričanje kot razlog preganjanja - preganjanje zaradi vere - pripadnost določeni družbeni skupini - pripadnost določeni rasi ali etnični skupini - krvno maščevanje - prosilec iz Afganistana
UPRS sodba I U 1838/201523.08.2016Dovolj je, da se v izpodbijanem sklepu ugotovi, da se izdaja v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora ter navede znesek pričakovane davčne obveznosti, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru. Glede na višino pričakovane davčne obveznosti pa je tudi pričakovati, da bo tožnik v skladu z 68.a členom ZDavP-2 bistveno presegel predpisanih 50.000,00 EUR za izdajo konkretnega sklepa. Gre za odločitev, ki je začasna in ki jo je mogoče v skladu z določbami ZDavP-2 ob spremenjenih okoliščinah spremeniti, to je zahtevati ali dodatno zavarovanje iz 120. člena ali pa zavarovanje sprostiti po 122. členu ZDavP-2.odmera davka od nenapovedanih dohodkov - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje
UPRS sodba I U 1837/201618.04.2017Z vidika varovanja načela največje otrokove koristi je pomemben ugovor neenakega obravnavanja v zvezi s subsidiarno zaščito, na katerega tožena stranka v odgovoru na tožbo ni odgovorila. Tudi iz izpodbijane odločbe ni razvidno, ali je morebiti tožena stranka spremenila politiko vračanja mladoletnikov brez spremstva v Afganistan. Vendar primerjava primerljivih zadev z obravnavano zadevo pokaže, da ni mogoče zaključiti, da bi tožena stranka tožnika neenako obravnavala glede na predhodne zadeve v bistveno primerljivih okoliščinah v zvezi s podeljevanjem subsidiarne zaščite.

V okoliščinah kot so v konkretnem primeru časovna zamuda mladoletnika brez spremstva ne more igrati nobene pomembne vloge v dokazni oceni o verodostojnosti tožnikovega strahu pred preganjanjem ali resno škodo bodisi z vidika prvega kriterija (notranja nekonsistentnost med tožnikovimi izjavami v postopku in njegovimi ravnanji pred začetkom postopka), bodisi z vidika tretjega kriterija...
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - prosilec iz Afganistana - mladoletnik brez spremstva - postavitev zakonitega zastopnika - načelo otrokove največje koristi - neenako obravnavanje - obrazložitev odločbe - časovna zamuda pri vložitvi prošnje - načelo materialne resnice
UPRS sodba I U 1837/201519.07.2016Dolžina oziroma trajanje postopka nadzora sama po sebi na odločitev ne vpliva. Lahko pa na izpodbijano odločitev vplivajo spremenjene okoliščine oziroma ugotovitve davčnih organov v postopku nadzora, saj je ob ugotovitvi, da obveznosti ni, po določbah 122. člena ZDavP-2 možna sprostitev ali delna sprostitev zavarovanja.

Po 3. točki prvega odstavka 119. člena ZDavP-2 lahko davčni organ z začasnim sklepom za zavarovanje zavezancu za davek omeji ali prepove razpolagati z njegovimi nepremičninami oziroma deleži, ki jih ima v družbah, ter s premičninami, kar pomeni in kar je tudi logično, da je mogoče poseči le na premičnine in s tem tudi na obveznice, ki so v lasti tožnika. Zato po presoji sodišča za zakonito izdani sklep, pa čeprav začasni in čeprav gre samo za zavarovanje, ni dovolj, da drugostopni organ vzame tožnikov ugovor, da ni lastnik pretežnega dela obveznic, na znanje, kot je to storil v konkretnem primeru, temveč mora navedbe preveriti ter...
davčni inšpekcijski nadzor - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - prepoved razpolaganja z premičninami - vrednostni papirji - lastništvo vrednostnih papirjev
UPRS sodba I U 1837/201411.02.2016Ob upoštevanju pravila, da je trditveno in dokazno breme izključno na strani tožnika, tožnik s svojo argumentacijo tudi po mnenju sodišča ni izpolnil svojega dokaznega bremena in tako ni izkazal, da bi z razkritjem zahtevanega dokumenta prišlo do resnih in konkretnih motenj v delovanju organa v smislu dokaznega standarda „onkraj dvoma“, kot ga je zakonodajalec postavil v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem do dostopa do informacije javnega značaja.dostop do informacij javnega značaja - izjema od odstopa do informacij javnega značaja - motnje pri delovanju organa
UPRS sodba I U 1837/201116.11.2011Iz podatkov, ki jih tožnik obsežno navaja v tožbi, ne izhaja, zakaj bi konkretno prav tožniku pretila resna škoda v smislu 28. člen ZMZ, saj gre le za splošne informacije o razmerah v Nigeriji.mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - resna škoda
UPRS sodba I U 1836/201521.06.2016Pritožba je bila vložena drugič in je bila glede vsebine in pritožbenih navedb v bistvenem enaka pritožbi zoper sklep z dne 20. 6. 2013. Ob vložitvi prve pritožbe je tožena stranka upoštevala tožnikovo angažiranje v pritožbi glede ureditve odmere davka na nepremično premoženje večje vrednosti, ki po takratni ureditvi ni bila v skladu z Ustavo RS, zaradi kršitve načela zakonitosti, pravne varnosti in kršitve enakosti pred zakonom in priznala vse priglašene stroške tožeče stranke. Glede na vložitev nove pritožbe z bistveno enako vsebino, po mnenju sodišča pravični preudarek ne nasprotuje uporabi količnika 1,0, pri čemer tudi v novi pritožbi uporaba tujih pravnih virov ni bila potrebna, prav tako tudi ne posebno strokovno znanje z izvenpravnih področij oziroma pravno specialistično znanje ali tuj jezik, ki bi utemeljeval uporabo višjega količnika nagrade.stroški postopka - odmera stroškov postopka - Odvetniška tarifa - nagrada v razponu - prosti preudarek

Izberi vse|Izvozi izbrane