Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6661cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9Y29kZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTY=
 OdločbaDatumJedroInstitut
UPRS sodba I U 1781/201403.11.2015Tehnični ukrepi za zagotovitev mehanske stabilnosti in odpornosti objekta ter prek njih tudi geološka sestava tal pomenijo pravno pomembne okoliščine v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja le toliko, kolikor to izhaja iz predpisa, ki določa sestavine projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi - pravno pomembne okoliščine - stranski udeleženec - pravni interes
UPRS Sodba I U 1780/2018-1024.01.2019Po določbi 102. člena ZDoh-2, se za čas odsvojitve kapitala šteje datum sklenitve pogodbe ali drugega pravnega posla oziroma datum pravnomočnosti sodne odločbe ali dokončnosti odločbe upravnega organa, na podlagi katerih je fizična oseba odsvojila kapital. Čas odsvojitve kapitala je po navedenem določen glede na pravni temelj njegove odsvojitve. Ko gre za pogodbeni prenos (odsvojitev) kapitala, je čas odsvojitve po določbah ZDoh-2 vezan izključno na datum sklenitve pogodbe.davek iz dobička od kapitala - odlog ugotavljanja davčne obveznosti - čas odsvojitve kapitala - trenutek sklenitve pogodbe
UPRS Sodba I U 1780/2016-1021.12.2017Zakonska ureditev pristojnemu organu pri odločanju o izdaji soglasja ne daje pooblastila za odločanje po prostem preudarku, saj so v njej navedeni kriteriji podrobno urejeni deloma v zakonu (prim. npr. 98. in 99. člen ZCes-1), deloma pa v podzakonskih aktih. Toženka je bila zato dolžna v obrazložitvi izpodbijane odločbe med drugim navesti, na katere določbe teh predpisov se opira njena odločba in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev (četrta in peta točka prvega odstavka 214. člena ZUP).

Kot je mogoče povzeti iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je toženka svojo odločitev oprla izključno na OPN, kar bi v smislu kriterijev iz tretjega odstavka 97. člena ZCes-1 sicer lahko pomenilo varovanje širitve javne ceste zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanje njenega videza, vendar pa ni navedla zakaj meni, da je obravnavana gradnja z vidika tega kriterija skladna s PUP. Skladnosti gradnje s preostalima dvema...
gradbeno dovoljenje - soglasje za gradnjo - prostorski akt - občinska cesta - obrazložitev odločbe
UPRS sodba I U 1780/201510.08.2016O enaki zahtevi tožnika za obročno plačilo davčnega dolga je že odločeno, nazadnje s sklepom z dne 26. 3. 2015. Kot ugotavlja sodišče, tej dejanski ugotovitvi tožnik tudi v tožbi ne ugovarja, tako kot tudi ne ugovarja nadaljnji ugotovitvi davčnih organov, po kateri se pravno in dejansko stanje, na katero se opira zahtevek od omenjene odločitve naprej ni spremenilo.davčna izvršba - obročno plačilo dolga - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
UPRS sodba I U 178/201606.04.2016Tožnik je izkazal zelo nizko stopnjo intenzivnosti dejanj preganjanja, tako da, upoštevajoč celotno časovno obdobje od njegove izjave za televizijsko oddajo v letu 2011 do njegovega odhoda, in upoštevajoč tudi ravnanja tožnika izven BiH do vložitve prošnje v Sloveniji, na katere se sklicuje tožena stranka, ni dovolj prepričljivih in utemeljenih razlogov za oceno, da bi bil tožnik v primeru vrnitve preganjan.

Tožbeni ugovor glede zdravstvenega stanja tožnika je treba presojati z vidika varstva zoper povzročitev resne škode iz 2. alineje 28. člena ZMZ in na to vezan status subsidiarne zaščite. V zvezi s tem je odločilno stališče Sodišča EU v sodbi v zadevi M'Bodj, da resna škoda iz tega določila, ne zajema položaja, v katerem je nečloveško ali poniževalno ravnanje, kateremu bi bil prosilec s težko boleznijo lahko izpostavljen, če bi se vrnil v svojo izvorno državo, posledica neobstoja ustreznega zdravljenja v tej državi, če ne gre za namerno...
mednarodna zaščita - status begunca - intenzivnost preganjanja - subsidiarna oblika zaščite - zdravstveno stanje prosilca
UPRS Sodba I U 1779/2018-820.02.2020Tožnik ne more uspeti z očitkom, da mu je z zahtevo, da pridobi soglasje za postavitev reklamnih panojev, naložena obveznost, ki je sam ne more izpolniti. Ta obveznost mu je naložena z izvršljivo inšpekcijsko odločbo z dne 14. 6. 2017, ki skladno z določbo prvega odstavka 292. člena ZUP ni predmet preizkusa s pravnimi sredstvi zoper sklep o dovolitvi izvršbe. Poleg tega pa se prisilni izvršbi tako naložene obveznosti iz inšpekcijskega ukrepa tožnik lahko vedno izogne s tem, da odstrani reklamni pano, za katerega nima ustreznega soglasja.inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - objekt za obveščanje in oglaševanje
UPRS Sodba in sklep I U 1779/2016-619.09.2017Po drugem odstavku 10. člena ZDen niso upravičenci v smislu tega zakona tiste osebe, ki so dobile ali imele pravico dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države; ali je oseba imela pravico dobiti odškodnino od tuje države, ugotavlja pristojni upravni organ po uradni dolžnosti na podlagi sklenjenih mirovnih pogodb in mednarodnih sporazumov. Organ je torej citirano določbo razlagal pravilno, da za izključitev upravičenja do denacionalizacije zadošča že možnost upravičenca, da bi dobil odškodnino za podržavljeno premoženje, saj na to napotuje že samo besedilo določbe ZDen. Zato pa tudi ni pravno relevantno, ali je upravičenec dejansko prejel odškodnino od tuje države ali ne.denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - FIP - pravica do odškodnine od tuje države - navedba stranke - pravica do udeležbe v postopku - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - ugotovitev vrednosti nepremičnine - sprememba sodne prakse - načelo ekonomičnosti postopka
UPRS sodba I U 1779/201516.08.2016Tožnik ugotovitvi, da je bila o njegovem zahtevku že izdana zavrnilna odločba, tudi v tožbi ne ugovarja, tako kot tudi ne ugovarja nadaljnji ugotovitvi davčnih organov, po kateri se pravno in dejansko stanje, na katero se opira zahtevek od omenjene odločitve naprej ni spremenilo. V tožbi navaja in zatrjuje samo, da pogoje za odlog (pravilno: obročno) plačilo naloženih davčnih obveznosti izpolnjuje, kar pa glede na to, da je bilo o istih vsebinah, t.j. o izpolnjevanju predpisanih pogojev za obročno plačevanje davčnih obveznosti že odločeno, na drugačno odločitev ne more imeti vpliva.davčna izvršba - obročno plačilo davčnega dolga - zahteva za obročno plačilo - zavrženje zahteve - ista upravna zadeva
UPRS Sodba I U 1778/2016-2323.10.2018Po mnenju Vrhovnega sodišča jasno izhaja namen zakonodajalca, da je v četrtem odstavku 20. člena ZKZ določen procesni rok, v katerem morajo biti izjave o sprejemu objavljene ponudbe priporočeno poslane (oddane na pošto) upravni enoti. Če pa je treba šteti 30 - dnevni rok za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ za procesni rok, potem sodišče pritrjuje tožniku, da za tak rok, če se izteče na nedeljo, kot se je v obravnavanem primeru, kar ni sporno (6. 3. 2016 je bila nedelja), in ko se pri organu (v tem primeru upravna enota) ne dela, po drugem odstavku 101. člena ZUP velja, da se izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika.odobritev pravnega posla - izjava o sprejemu ponudbe - rok za sprejem ponudbe - procesni rok - štetje rokov - iztek roka
UPRS sodba I U 1778/201529.09.2016V konkretnem primeru je bilo o enaki zahtevi tožnika za obročno plačilo davčnega dolga in na isti pravni podlagi že odločeno. Tožnik ugotovitvi, da je bila o njegovem zahtevku že izdana zavrnilna odločba, tudi v tožbi ne ugovarja, tako kot tudi ne ugovarja nadaljnji ugotovitvi davčnih organov, po kateri se pravno in dejansko stanje, na katero se opira zahtevek od omenjene odločitve naprej ni spremenilo. V tožbi navaja in zatrjuje samo, da pogoje za odlog izpolnjuje, kar pa, glede na to, da je bilo o istih vsebinah, t.j. o izpolnjevanju predpisanih pogojev za obročno plačevanje davčnih obveznosti že odločeno, na drugačno odločitev ne more imeti vpliva.davčna izvršba - obročno plačilo dolga - ponovna vloga za obročno plačilo dolga - zavrženje vloge
UPRS sodba I U 1778/201418.02.2015V skladu z odločbo Ustavnega sodišča U-I-309/13, Up-981/13 z dne 14. 1. 2015 je treba določbo 16.b člena ZMZ razlagati na način, da se lahko izjemoma šteje za družinskega člana osebe s priznano mednarodno zaščito tudi drugega sorodnika, ki ni bil določen v tej določbi ZMZ, če posebne okoliščine iz 24. točke obrazložitve te odločbe govorijo v prid združitvi družine v Republiki Sloveniji.mednarodna zaščita - združevanje družine - krog družinskih članov - razširitev kroga družinskih članov - polnoletni sin in mati
UPRS Sodba I U 1777/2018-1702.06.2020Ko gre za neupravičen odjem električne energije, je podlaga za izračun v določbah 57. in 58. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije in ne dejanska poraba energije. Način izračuna in s tem višina obveznosti sta pogojena po eni strani z nezanesljivostjo oziroma neustreznostjo podatkov o dejansko porabljenih količinah energije in po drugi strani z dejstvom, da gre za ravnanje oziroma situacijo, ki je v nasprotju s predpisi in zaradi česar je zaračunani znesek lahko višji od tistega, s katerim se sicer zaračuna dejanska poraba.električna energija - distribucijsko omrežje električne energije - soglasje za priključitev merilnega mesta - neupravičen odjem električne energije
UPRS Sodba I U 1777/2016-711.01.2018V situaciji, kot je obravnavana, je za pravilno uporabo odvetniške tarife odločilno procesno dejansko stanje, namreč podatki, katera procesna dejanja so bila že opravljena preden je zadevo prevzel tožnik in katera je opravil tožnik, skupaj z vsebinsko oceno, ali je mogoče šteti, da katero od dejanj, ki jih je opravil tožnik, smiselno zajema tudi dejanja iz tarifne št. 39 in zakaj.brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - obvezna razlaga odvetniške tarife
UPRS sodba I U 1777/201518.10.2016S tem, kot tožeča stranka trdi, da ji podpis na vročilnici poziva ni znan (oziroma da po njenem mnenju ne pripada nobenemu od zaposlenih), ne more utemeljiti in izkazati, da ji poziv sploh ni bil (dejansko) vročen, za kar se zavzema v tožbenih izvajanjih.

Kako tožeča stranka organizira prejemanje pošte in katere osebe opravljajo to delo ter ali so za to ustrezno pooblaščene skladno z notranjimi akti tožeče stranke, ne morejo biti okoliščine, ki bi lahko v konkretnem primeru glede na tožbene navedbe vplivale na vročitev poziva kot tako. Za tožečo stranko kot gospodarsko družbo se tudi zahteva višji standard skrbnosti pri poslovanju.
osebno vročanje - vročanje pravni osebi - vročilnica - javna listina - neposredna plačila v kmetijstvu - dolžnost govoriti resnico in poštena uporaba pravic
UPRS sodba I U 1777/201423.12.2015V konkretnem primeru je organ druge stopnje zaradi drugačne razlage materialnega prava bistveno spremenil obrazložitev odločbe organa prve stopnje in je ob tem upošteval druga pravno-relevantna dejstva kot prvostopenjski organ. To pa so okoliščine, glede katerih bi bilo strankam predhodno treba dati možnost, da se izjasnijo še pred izdajo upravne odločbe in s tem zavarujejo svoje koristi. V nasprotnem primeru namreč stranke ne morejo učinkovito braniti svojih koristi s pritožbo že v upravnem postopku, temveč se o pravno-relevantnih dejstvih lahko izrečejo šele v sodnem postopku.dostop do informacij javnega značaja - izjema od dostopa do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov - poslovna skrivnost - načelo zaslišanja stranke - načelo varstva pravic strank
UPRS Sodba I U 1776/2019-1226.08.2020Predmet pravnega prometa v družbi z omejeno odgovornostjo so poslovni deleži (481. člen ZGD-1) oziroma deli le-teh (483. člen ZGD-1) in ne kaj drugega. Posledično ni jasno, na kakšni osnovi je davčni organ kot pravnorelevantno ugotovil, da je tožnik pridobival „delež kapitala v družbi“, pri čemer pa je tudi ugotovil 1,5207% in 42,4412% delež, nato pa skupni poslovni delež 20,4014%; tu se ne ujemajo niti deleži oz. odstotki (če ima tožnik dobrih 20%, kako lahko ima hkrati več kot 40%; če tožnik odsvaja 0,63%, kako lahko kateregakoli od deležev odsvoji v celoti in delno še drugega) niti ni jasno, o kakšnih deležih davčni organ govori.dobiček iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - fifo metoda
UPRS sodba I U 1776/201528.06.2016V izreku odločbe bi moralo biti navedeno, na kateri parceli se je v času podržavljenja nahajala ledenica (katere obstoj je sicer za tožnika tudi sporen), prav tako pa bi moralo biti navedeno, del katerih parcel v času podržavljenja sta sedaj parceli št. 568/2 izmere 26 m2 in št. 572/17 izmere 254 m2, in za kateri je tudi določena odškodnina. Tako izhaja tudi iz 66. člena ZDen. V obrazložitvi odločbe je organ sicer (opredeljene) manjkajoče podatke navedel, vendar pa s tem nepopolnost izreka ni sanirana.

Organ ne bi smel izdati odločbe pred vročitvijo poziva strankam na posredovanje morebitnih pripomb na dodatne navedbe organa in iztekom roka po pozivu.
denacionalizacija - izrek odločbe - določnost izreka - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev določb postopka
UPRS Sodba I U 1775/2016-1806.12.2017Če oseba, ki ji je bilo izdano dovoljenje za opravljanje dejavnosti vročanja, v sodnem oziroma poslovnem registru ni več registrirana za opravljanje dejavnosti vročanja ali ni več izvršitelj ali detektiv, ji dovoljenje za opravljanje dejavnosti vročanja preneha veljati z dnem izbrisa iz sodnega oziroma poslovnega registra, evidence izvršiteljev ali evidence detektivov.dovoljenje za opravljanje dejavnosti - oseba, ki opravlja vročanje kot dejavnost - izbris iz registra
UPRS Sodba I U 1774/2016-2519.12.2018V primeru, ko ni dvoma, za katero parcelno številko in za katero lokacijo gre, izrek odločbe zaradi napačne navedbe parcelne številke ni toliko nejasen, da odločba ne bi mogla biti tudi izvršljiva. Ker v obravnavani zadevi med strankama ni sporno, kje se nahaja kmetijska površina, s katere mora tožeča stranka odstraniti gramoz, parkiranje tovorne prikolice, avtomobile, delovne stroje, kontejnerje ter manjši šotor, in ker je tudi iz obrazložitve osnovne inšpekcijske odločbe jasno, na katero parcelno številko se nanaša, saj je izrecno navedena številka 193/1, je pri napačni navedbi parcelne številke v izreku osnovne inšpekcijske odločbe in v izreku sklepa o dovolitvi izvršbe šlo za očitno pomoto, ki jo je tudi v skladu z ustaljeno sodno prakso mogoče odpraviti z izdajo popravnega sklepa. S popravo se tako doseže samo to, da je v izreku odločbe navedeno enako, kot je bilo ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo.inšpekcijski ukrep - izrek odločbe - sklep o popravi pomote
UPRS Sodba I U 1773/2016-1021.02.2017Tožnik v predmetni zadevi uveljavlja vračilo trošarine za porabljeni zemeljski plin za sušenje kremenovega peska, kar ne predstavlja nadaljnje predelave v smislu 3. točke prvega odstavka 55. člena ZTro.trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za energente - pogoji za vračilo

Izberi vse|Izvozi izbrane