Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6149cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9Y29kZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTY=
 OdločbaDatumJedroInstitut
UPRS Sodba I U 1875/2015-5201.06.2017Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe zmotno navaja, da se ekonomska in socialna diskriminacija ne bi mogla opredeliti kot dejanje preganjanja v skladu s 26. členom ZMZ (sedaj 26. člen ZMZ-1). Diskriminatorna dejanja v določenih primerih lahko predstavljajo dejanja preganjanja v smislu ZMZ-1 in Ženevske konvencije o statusu begunca.

Pojem "preganjanja" predstavlja nedoločen pravni pojem in je treba njegovo vsebino napolniti v vsakem konkretnem primeru glede na okoliščine specifične zadeve tako z vidika splošnih informacij o stanju v izvorni državi kot tudi z vidika osebnih okoliščin prosilcev, kot so starost, spol, zdravstveno stanje, trajanje škodnih ravnanj in njihov psihološki in fizični učinek, pri čemer odsotnost namena, da bi škodno ravnanje povzročilo poniževanje žrtve ne izključuje uporabe 3. člena EKČP.

Ob upoštevanju določbe 26. člena ZMZ-1 dejanja diskriminacije torej lahko predstavljajo dejanja preganjanja,...
mednarodna zaščita - status begunca - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - preganjanje - diskriminacija
UPRS sodba I U 1875/201416.06.2015Davčni organ v postopku davčne izvršbe po prejemu pritožbe zoper sklep o izvršbi uradoma presodi, ali bi bilo glede na možnost uspeha s pritožbo že začeto davčno izvršbo smiselno zadržati. Če oceni, da je treba izvršbo zadržati, o tem odloči s sklepom; v nasprotnem primeru pa mu posebnega sklepa o tem, da izvršba ne bo zadržana, ni treba izdati. 157. člen ZDavP-2 torej ne omogoča zadržanja izvršbe na zahtevo oziroma predlog stranke; prav tako pa tudi ne zavezuje davčnega organa, da bi na podlagi vloženega predloga za zadržanje o svoji presoji in razlogih zanjo obveščal davčnega zavezanca.davčna izvršba - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - predlog za zadržanje davčne izvršbe do odločitve o pritožbi - zavrženje predloga
UPRS sodba I U 1874/201515.06.2016Na izdelkih in embalažah so na voljo potrošniku informacije, ki izkrivljajo potrošnikovo odločitev o nakupu teh izdelkov, saj predstavitev izdelkov kaže na učinke in namen živil, ki to niso, oziroma je potrošnik zaveden glede učinkov navedenih izdelkov. Na izdelkih so potrošniku na voljo informacije, ki so obvezno povezane le z živili za posebne zdravstvene namene.ukrep inšpektorja za zdravje - živila za posebne zdravstvene namene - prepoved oglaševanja
UPRS sodba I U 1872/201530.08.2016Instituta zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti Direktiva Sveta 2006/112/ES1 ne ureja. Gre za poseben institut, ki je v ZDDV-1 vnesen glede vračila DDV v posebnih primerih v okviru boja proti davčnim goljufijam. Pogoj, da se navedeni institut lahko uporabi, pa je izkazanost dvoma o upravičenosti zahteve za vračilo DDV, kot to določa ZDDV-1 kot materialni predpis. Glede na določbo 73a. člena ZDDV-1 lahko le v tem primeru davčni organ pred izvršitvijo vračila na podlagi obračuna DDV zahteva, da davčni zavezanec predloži ustrezen instrument zavarovanja za zavarovanje izpolnitve obveznosti, v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek. Glede slednjega so, glede na namen zakona, ki je v ukrepih proti davčnim goljufijam, po presoji sodišča mišljeni različni instrumenti zavarovanja, ki jih ponuja ZDavP-2. Vračilo DDV v posebnih primerih, po katerem lahko davčni organ zahteva zavarovanje izpolnitve obveznosti pred izvršitvijo vračila DDV, je po mnenju sodišča samostojen...DDV - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - instrument zavarovanja - vračilo DDV v posebnih primerih
UPRS sodba I U 1872/201421.04.2015Predpostavka drugostopnega organa o nemožnosti uveljavljanja pravic dedičev v primeru neizpolnjevanja pogojev za pridobitev teh pravic na strani staršev je napačna (nesporno namreč je, da je sin G.G. prebival v Nemčiji od konca leta 1962 do 1993), zlasti ker temelji na po presoji sodišča napačnih oziroma vsaj preuranjenih zaključkih o dvomu glede nemške narodnosti pok. B.A., navedeni na aktih o podržavljenju, zaradi kraja njegovega rojstva in švicarske narodnosti A.A. (ki je imela ob rojstvu - kot navaja drugostopni organ - enak priimek).denacionalizacija - odškodnina od tuje države - upravičenec do denacionalizacije - pregnanska škoda za dediče
UPRS Sodba I U 187/2017-1030.01.2018Oprostitve plačila DMV so taksativno navedene v prvem odstavku 5. člena ZDMV, ki jasno in podrobno določa primere in upravičence do oprostitve plačila DMV. Iz 4. točke prvega odstavka 5. člena ZDMV izhaja, da se DMV ne plačuje od cestnih motornih vozil za službene potrebe diplomatskih in konzularnih predstavništev, akreditiranih v Sloveniji; za službene potrebe mednarodnih organizacij, če to določajo mednarodne pogodbe, ki obvezujejo Slovenijo; za osebne potrebe tujega osebja diplomatskih in konzularnih predstavništev, akreditiranih v Sloveniji, vključno z njihovimi družinskimi člani in za osebne potrebe tujega osebja mednarodnih organizacij, vključno z njihovimi družinskimi člani, če to določajo mednarodne pogodbe, ki obvezujejo Slovenijo. V danem primeru pa tožnik predhodno navedenih pogojev v času vnosa predmetnega vozila v Republiko Slovenijo tudi po presoji sodišča ni izpolnjeval. V obravnavani zadevi je tožnik državljan Republike Slovenije, ki je po...davek na motorna vozila - odmera davka na motorna vozila - pridobitev motornega vozila iz druge države članice eu - davčna osnova - vrednost vozila
UPRS sodba I U 187/201625.10.2016Ni spora o tem, da je tožnica v letu 2012 prejela dohodek iz naslova prenosa premoženjske pravice ter njegova višina. Spora tudi ni o tem, da se dohodek nanaša na več preteklih davčnih obdobij. Vendar samo to dejstvo še ne omogoča povprečenja, ki se zahteva s tožbo in pred tem v pritožbi. Navedene davčne ugodnosti so namreč deležni le posebej našteti dohodki, med katerimi pa ni dohodka, ki ga je prejela tožnica. Pri določbi 120. člena ZDoh-2 za davčno ugodnost in s tem za področje urejanja, na katerem ima zakonodajalec kar najširšo možnost proste presoje. Obenem pa ni mogoče mimo dejstva, da gre v tožničinem primeru za drugačno vrsto dohodka od tistih, ki jih vključuje 120. člena ZDoh-2.dohodnina - odmera dohodnine - dohodek iz naslova prenosa premoženjske pravice - povprečenje
UPRS sodba I U 187/201509.06.2015Pogoj za izdajo odločbe na podlagi 175. člena ZDavP-2 je, da je bil izdan sklep o davčni izvršbi na denarno terjatev dolžnika in da dolžnikov dolžnik ni ravnal v skladu s sklepom, s katerim mu je bilo naloženo, da zarubljeno terjatev plača na račun toženke. V tem postopku lahko dolžnikov dolžnik uveljavlja le tiste ugovore, ki se nanašajo na izpolnitev obveznosti po sklepu o davčni izvršbi. Tožnik ugovarja, da (v pretežni meri) ni dolžan. S tem ugovarja obstoju terjatve, kar pa ni ugovor, ki bi se lahko uveljavljal v tem postopku, temveč ugovor, ki se po določbah 174. člena ZDavP-2 lahko uveljavlja v ugovoru zoper sklep o izvršbi.davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo
UPRS sodba I U 1869/201523.12.2016Po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pristojni organ po opravljenem preizkusu zahtevo stranke s sklepom zavrže, če o isti stvari že teče postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna pristojni organ tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.obročno plačilo davčnega dolga - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
UPRS Sodba I U 1868/2018-3121.05.2020Toženkino izvajanje si je deloma v nasprotju, saj so na eni strani ti TV programi t.i. must have programi, na drugi strani pa so obvezni del TV paketa in niso kriterij izbire za naročnika – končnega potrošnika. Odločbe tako v tem delu že iz tega razloga ni mogoče preizkusiti. Iz odločbe tudi ni jasno, zakaj naj bi se za slovensko ozemlje upoštevni proizvodni trg določil na podlagi homogenega jezikovnega področja, četudi se ta kriterij (torej homogeno jezikovno področje), kot to izhaja iz odločitev EK (in čemur toženka ne oporeka), upošteva za določitev upoštevnega geografskega trga. Poleg tega z dodatnimi vsebinskimi navedbami v odgovoru na tožbo toženka ne more dopolnjevati razlogov za svojo odločitev, ki jo je sprejela z izpodbijano odločbo, še zlasti pa to ne more storiti z izsledki dokaza, izvedenega za potrebe drugega postopka. Toženka pred izdajo odločbe tožnika tudi ni seznanila, da njegovega predloga korektivnih ukrepov ne bo sprejela, temveč je...varstvo konkurence - koncentracija podjetij - postopek presoje koncentracije - priglasitev koncentracije - obrazložitev odločbe - kršitev pravil upravnega postopka - načelo zaslišanja stranke v postopku
UPRS sodba I U 1868/201516.05.2016Davčni organ v postopku davčne izvršbe po prejemu pritožbe zoper sklep o izvršbi uradoma presodi, ali bi bilo po njegovi oceni glede na možnost uspeha s pritožbo, smiselno zadržati že začeto davčno izvršbo. Če oceni, da je treba izvršbo zadržati, o tem odloči s sklepom, v nasprotnem primeru pa mu posebnega sklepa o tem, da izvršba ne bo zadržana, ni treba izdati.davčna izvršba - odlog davčne izvršbe - obročno plačilo davčnega dolga
UPRS sodba I U 1862/201508.12.2016Upravni organ najprej preizkusi zahtevo in jo na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP s sklepom zavrže, če vlagatelj v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka. Upravni organ na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP po opravljenem preizkusu zahtevo stranke s sklepom zavrže tudi v primeru, če o isti stvari že teče postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti.davčna izvršba - zadržanje davčne izvršbe - zavrženje prošnje - zadeva, o kateri je že bilo odločeno
UPRS sodba I U 1861/201511.10.2016Zgolj omemba, da se je postopek uvedel ''proti družbi in njenim odvisnim podjetjem v smislu 4. točke 3. člena ZPOmK-1'', brez konkretno poimenovanega podjetja oziroma podjetij, ki naj bi predstavljala ta odvisna podjetja, ter ob nespornem dejstvu, da tožnik poimensko ni naveden ne v uvodu, kot tudi ne v izreku odločbe, s katero je bil končan postopek, in v katerem tožnik tudi nedvomno ni sodeloval oziroma ni bil predmet preiskave (kar zatrjuje toženka), po oceni sodišča ne pomeni, da je bil (tudi) tožnik naslovnik odločbe, torej podjetje, zoper katerega je bila ugotovljena kršitev ZPOmK-1, in kot tak stranka v postopku in s tem upravičen do vročitve odločbe in drugih procesnih pravic, ki mu jih zagotavlja zakon.preprečevanje omejevanja konkurence - stranka v postopku - zahteva za vročitev odločbe
UPRS sodba I U 1860/201506.06.2016Zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen ZUstS). Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je navedeno zakonsko določbo ZUstS treba razumeti tako, da razveljavitev zakona oziroma njegovega dela ne predstavlja samostojne podlage za vložitev pravnega sredstva, s katerim bi bilo mogoče poseči v razmerja, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno.

Skladno z ustaljeno ustavnosodno presojo načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena URS zahteva, da je treba bistveno enaka dejanska stanja obravnavati enako. Načela enakosti pred zakonom ni mogoče pojmovati kot splošno enakost vseh, pač pa kot enako obravnavanje enakih dejanskih stanj.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - množično vrednotenje nepremičnin - odločba Ustavnega sodišča - obnova postopka - obnovitveni razlog - načelo enakosti pred zakonom
UPRS sodba in sklep I U 186/201706.02.2017V obravnavani zadevi so podane okoliščine, ki kažejo na tožnikovo nesodelovanje v postopku (5. alineja prvega odstavka 68. člena ZTuj-2). Iz upravnega spisa nesporno izhaja, da je tožnik že trikrat doslej samovoljno zapustil Republiko Slovenijo in ni počakal na dokončanje postopka odločanja o njegovi prošnji za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji. Pri večkratni samovoljni zapustitvi Azilnega doma pa je podana verjetnost, da bo takšno dejanje tudi ponovil.mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - milejši ukrep
UPRS Sodba I U 186/2016-1122.08.2017Dokazovanje trditev, na podlagi katerih se davčna obveznost zmanjša, je na strani davčnega zavezanca. Dvom v resničnost trditev zato pomeni, da trditve ni uspel dokazati, s tem pa tudi ne dejstev, ki so podlaga za zmanjšanje davčne obveznosti. Neutemeljeno je tožnikovo sklicevanje na načelo sorazmernosti. Določba 6. člena ZDavP-2, po kateri davčni organ v dvomu odloči v korist zavezanca za davek, namreč davčnega organa ne zavezuje, da bi nedokazana dejstva štel za dokazana.davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - račun - nabava strojev - izkazanost poslovnega dogodka - dokazno breme
UPRS sodba I U 1859/201526.01.2016Osemdnevni prekluzivni rok iz petega odstavka 40. člena ZBPP teče od dneva, ko je izvajalec BPP na pravilen način izvedel, da je storitev dane pravne pomoči končana. Začetek teka tega roka je treba ugotoviti v vsaki zadevi posebej. Dejstva, da je prišlo do napake pri vročanju sklepa o zavrženju ovadbe s strani tožilstva, ni mogoče naprtiti tožeči stranki oziroma zatrjevanemu slabemu komuniciranju zagovornika z osumljencem.brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - rok za vrnitev napotnice - začetek teka roka za vrnitev napotnice - napaka pri vročanju sklepa o zavrženju ovadbe
UPRS Sodba I U 1858/2018-916.04.2019Samoprijava je posebna pravna možnost, ki jo zakon nudi davčnemu zavezancu, ki davčne napovedi ni oddal pravočasno. Gre za poseben institut, ki predstavlja odstop od splošnih pravil o pravočasnosti vlog, zato v zvezi s tem institutom niso uporabljive zakonske določbe o rokih in procesnih omejitvah, ki se nanašajo na pravočasno vložene vloge. Zato ni pravilno stališče, kot ga je zavzel prvostopenjski organ, da bi bil davčni zavezanec ob vložitvi samoprijave in torej že zaradi same uporabe tega instituta prekludiran za uveljavljanje stroškov dela ter davčnih olajšav. Namen samoprijave, kot izhaja iz obrazložitve predloga zakona, je v tem, da se davčne zavezance spodbudi k samoiniciativni sanaciji zamude roka za oddajo davčne napovedi oziroma k odpravi kasneje ugotovljenih nepravilnosti v sicer pravočasno vloženi davčni napovedi. Iz obrazložitve predloga zakona ne izhaja, da bi zakonodajalec imel namen davčnega zavezanca, ki vloži samoprijavo, podvreči drugačnim...dohodnina - odmera dohodnine - samoprijava - pravočasno vložene vloge
UPRS Sodba I U 1858/2017-2711.10.2018Sodna praksa v primeru, ko je investitor nedovoljene gradnje eden od solastnikov, pri razlagi pojma inšpekcijskega zavezanca izhaja iz smiselne uporabe prvega odstavka 157. člena ZGO-1. Zato se šteje, da je v primeru nelegalne gradnje inšpekcijski zavezanec primarno investitor, to je oseba, ki naroči gradnjo ali jo sama izvaja, če tega ni mogoče ugotoviti pa lastnik zemljišča.

Drugače je v primeru, ko je prišlo do prodaje nedovoljene gradnje. S prenosom lastninske pravice na nepremičnini namreč na novega lastnika preidejo tudi upravičenja in obveznosti, ki izhajajo iz investitorjevega položaja glede objekta. Novi lastnik nelegalno zgrajenega objekta vstopi v investitorjev položaj in tako nanj preidejo tudi vsa bremena glede gradnje.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradbeno dovoljenje - odstranitev objekta - inšpekcijski zavezanec - stranka v postopku
UPRS sodba I U 1858/201516.11.2016Cilj zakonodajalca (tako evropskega kot slovenskega) z uzakonitvijo instituta pravnega zastopnika v postopkih mednarodne zaščite pred sodišči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Enak cilj zasleduje tudi z ZBPP, po katerem pa pravno pomoč nudijo odvetniki.

Skupne značilnosti odvetnika, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, in svetovalca za begunce, ki ni odvetnik, so, da sta oba zavezana opravljati svoje delo strokovno, pošteno in vestno, oba nudita pravno pomoč pred sodišči, pri čemer je delo svetovalca za begunce omejeno na Upravno in Vrhovno sodišče v zvezi s postopki po ZMZ, oba zasledujeta pravne interese in koristi svoje stranke oziroma prosilca za mednarodno pomoč, oba izvajata storitve brezplačne pravne pomoči, ki predstavlja opravljanje naloge, ki iz Ustave izhaja...
stroški postopka - odmera stroškov zastopanja v postopku priznanja mednarodne zaščite - svetovalec za begunce - odvetniška tarifa - spor polne jurisdikcije

Izberi vse|Izvozi izbrane