Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 6163cT1VUFJTJTIwc29kYmElMjBJJTIwVSUyMDM5Mi8yMDE2JTIwJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9Y29kZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTU=
 OdločbaDatumJedroInstitut
UPRS sodba I U 1881/201418.12.2014V javnem natečaju je določeno le, da mora prijava vsebovati dokazila in ne kakšne vrste dokazil mora vsebovati. Zato sodišče ne more slediti stališču toženke, da iz besedila javnega razpisa jasno izhaja zahteva po predložitvi potrdila Državnega izpitnega centra o znanju jezika na ravni B2 oziroma ustreznega potrdila druge evropske izobraževalne ali jezikovne inštitucije. Če javni natečaj take zahteve ni postavil, tudi odločitev o ugotovitvi formalne nepopolnosti vloge ne more temeljiti na ugotovitvi, da ta zahteva ni bila spoštovana.javni natečaj - imenovanje direktorja javne agencije - pogoji za imenovanje - pogoj znanja tujega jezika - dokazilo o znanju tujega jezika
UPRS Sodba I U 1880/2017-1720.12.2019Tožena stranka je pri odločanju upoštevala stališče Upravnega sodišča RS iz sodbe opr. št. I U 1139/2016 od katerega, glede na to, da za to niso izpolnjeni pogoji, sodišče ne odstopa tudi v predmetni zadevi. Tožena stranka je v izpodbijano odločbo v zadostni meri zadostni meri vključila dejstva in ugotovitve, ki sta jih strokovnjaka/ocenjevalca navedla na ocenjevalnih listih in ki so privedle do njunega zaključka, da se pisna naloga tožeče stranke oceni s 5 točkami. Tožena stranka je strokovno oceno vključila v izpodbijano odločbo in jo tudi logično ter dovolj prepričljivo obrazložila. S tem je po oceni sodišča zadostila zahtevi po obrazložitvi odločbe.

Kriteriji, ki jih ocenjevalci upoštevajo pri ocenjevanju pisnih nalog res niso določeni z ZPDI ali Pravilnikom o programu sodniškega pripravništva in pravniškega državnega izpita, vendar so javno objavljeni na spletni strani tožene stranke, tako da se kandidati z njimi lahko kadarkoli seznanijo....
pravniški državni izpit (PDI) - opravljanje pravniškega državnega izpita - negativna ocena - obrazložitev ocene - sodna presoja ocene - ponovljen postopek - upoštevanje navodil sodišča
UPRS sodba I U 1880/201530.08.2016Prvostopenjski organ je ugotavljal, ali je na podlagi objektivnih okoliščin na strani tožnika tožniku mogoče očitati, da je vedel oz. bi moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezane z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. V postopku pa je bilo ugotovljeno, da je tožnik poleg obravnavanih spornih družb, ki so MT, posloval še s tremi MT, vse v vlogi podizvajalcev za enostavna gradbena dela. Sodišče se strinja z oceno prvostopenjskega in drugostopenjskega organa, da navedeno ne more biti naključje. Iz ugotovitev v postopku pa tudi izhaja, da je tožnik posloval drugače pri „spornih“ poslih v primerjavi s posli (primerljivimi dobavitelji), glede katerih v postopku niso bile ugotovljene nezakonitosti.DDV - dodatna odmera DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - subjektivni element
UPRS sodba I U 1880/201320.01.2015Pravila ocenjevanja vrednosti predstavljajo zapisana pravila stroke, ki jih je treba razlagati kot celoto. Načeloma jih je mogoče razlagati in razumeti na različne načine, vendar to ne more pomeniti, da lahko v vsakem primeru obvelja več različnih razlag, saj bi takšno stališče v celoti izničilo njihov normativni značaj. Na njihovi podlagi bi ne bilo mogoče zahtevati določenega ravnanja, s čimer bi izgubila svoj smisel. To da gre za pravila stroke, pa na drugi strani pomeni, da mora imeti v dvomu odločilno vlogo pri njihovi razlagi ravno sektorski regulator, ki je odgovoren za pravno konsistentno in učinkovito delovanje posameznega področja. Ravno dejstvo, da gre za pravila stroke namreč pomeni, da je sodni nadzor nad normativno konkretizacijo posameznih pravil stroke nujno zadržan.

Določba 138. člena ZRev-2 po mnenju sodišča ni bila kršena, saj je tožnica po vročitvi odločbe o začetku postopka za izrek opomina, dobila možnost, da se o njej izjavi....
pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij - izrek opomina - pravila ocenjevanja vrednosti podjetij - prisilna poravnava - načrt finančnega prestrukturiranja - razkritje podatkov - tožbena novota
UPRS sodba in sklep I U 1880/201212.06.2013Tožena stranka v ponovljenem postopku ponovno ni upoštevala predpisanih pravil postopka in je tako posledično z izpodbijano odločbo že drugič odločila o isti stvari – o zahtevku tožnika za dodelitev denarne pomoči do pravnomočne odločitve o njegovi prošnji za mednarodno zaščito. Sodišče je iz navedenih razlogov izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. odstavka 64. člena ZUS-1.mednarodna zaščita - pravice prosilcev za mednarodno zaščito - finančna pomoč v primeru nastanitve na zasebnem naslovu - višina finančne pomoči - kršitev pravil postopka
UPRS Sodba in sklep I U 188/2019-1330.01.2019Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je bil tožnik doslej obravnavan s strani bolgarske policije, nato pa še s strani hrvaške, pri čemer je tako v Bolgariji kot na Hrvaškem zaprosil za mednarodno zaščito in v nobeni od njih ni počakal, temveč je obe državi zapustil, še preden se je zaključil uradni postopek odločanja o njegovi prošnji. Pravilno je sklepala, da lahko utemeljeno pričakuje, da bo enako storil v Sloveniji, razen tega pa je pri podaji prošnje za mednarodno zaščito kot ciljno državo navedel Italijo, na zapisniku o omejitvi gibanja pa povedal, da če ga ne bi prijela slovenska policija, bi nadaljeval pot v Italijo.

Glede tožbenih navedb, kjer tožnik pojasnjuje, da je imel upravičen razlog, da v Bolgariji ni počakal na rešitev njegove prošnje za mednarodno zaščito, pa sodišče pojasnjuje, da tudi če se izhaja iz stališča, da je imel za to upravičen razlog in tudi če se izhaja iz stališča, da je imel tam tako slabe izkušnje,...
mednarodna zaščita - uredba Dublin III - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - begosumnost - pridržanje za namen predaje
UPRS sodba I U 188/201622.06.2016Da so bile davčne olajšave za raziskave in razvoj vnesene v zakon z namenom spodbujanja davčnih zavezancev k dodatnim vlaganjem v razvoj in raziskave. Ker pa gre za olajšave, kar pomeni izjemo od splošnega pravila, jih je treba razlagati ozko (restriktivna razlaga).davek od dohodkov pravnih oseb - davek od dohodkov iz kapitala - znižanje davčne osnove - olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj
UPRS sodba I U 188/201512.01.2016V zadevi je sporno, ali je tožnik v skladu z drugim odstavkom 174. člena ZDavP-2 dokazal, da davčnemu dolžniku ni dolžan in zato posledično ne more biti dolžnikov dolžnik v postopku davčne izvršbe. Tudi po presoji sodišča tožnik ni izkazal, da bi do izdaje izpodbijanega sklepa dolg davčnemu dolžniku poravnal. Davčni organ je tako sklep o davčni izvršbi pravilno izdal v skladu s podatki po stanju, ki je bilo takrat izkazano. Vsa nadaljnja izvajanja tožnika o neobstoju dolga so deloma neizkazana, deloma pa predstavljajo nedopustno tožbeno novoto.davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovori dolžnikovega dolžnika
UPRS Sodba I U 1879/2017-9, enako tudi , , 28.08.2018Iz drugega odstavka 1. člena Uredbe 2988/95, na katerega kot pravno podlago, ki utemeljuje kršitev, organ opira svojo odločitev, izhaja, da „nepravilnost“ iz te določbe pomeni vsako kršenje določb zakonodaje skupnosti, ki je posledica dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki je ali bi lahko škodljivo vplivalo na proračun skupnosti ali proračunska sredstva, ki jih upravljajo, bodisi z zmanjšanjem ali izgubo prihodkov iz lastnih sredstev, ki se zbirajo neposredno v imenu skupnosti, bodisi z neupravičenimi izdatki. Iz citirane določbe krovne uredbe izhaja torej tudi pogoj obstoja finančne škode za proračunska sredstva skupnosti ali nacionalni proračun oziroma da bi do škode lahko prišlo. Povedano tudi drugače: kršitev v zvezi s predloženo netržno ponudbo je lahko podlaga za zavrnitev vloge in izrek upravne kazni le, kolikor je tudi ugotovljeno, da je vlagatelj uveljavljal nerazumne stroške. Le izplačilo nerazumnih stroškov (oziroma njihovo...javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - pogoji javnega razpisa - malomarnost - nepravilna ponudba
UPRS Sodba I U 1879/2015-1325.10.2016Vpis v register upravnikov stavb je deklaratorne narave, pravno razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom pa učinkuje že pred vpisom v register in neodvisno od njega, zato morebitni izostanek ali nepravilnost vpisa v register ne vpliva na vprašanje, kdo ima trenutni mandat za upravljanje stavbe. Pravni učinek vpisa v register upravnikov je zgolj publiciteten (učinek javne objave) in služi le kot vir informacij tretjim osebam, ki želijo vstopiti v razmerje z etažnimi lastniki, o vprašanju, kdo je njihov pooblaščenec. Zaradi narave vpisa v register je obseg presoje upravnega organa kot upravljavca registra pri odločanju o vpisu oziroma izbrisu iz registra zato omejeno zgolj na (formalno presojo) vprašanj: ali je predlog za vpis vložila upravičena oseba; ali so predlogu priložene vse listine, ki jih za vpis upravnika in izbris upravnika iz registra določa SZ-1 in Pravilnik, in ali je potekel odpovedni rok za prenehanje veljavnosti pogodbe o upravljanju s starim upravnikom....upravljanje v večstanovanjskih stavbah - zamenjava upravnika - izbris iz registra upravnikov stavb - vpis v register upravnikovih stavb - pravni učinek vpisa v register - odpoved pogodbe - deklaratorni vpis
UPRS sodba I U 1878/201509.11.2016Tožeča stranka je šele v tožbi dobila možnosti ugovarjati pravilnosti v odločbi ugotovljenega dejanskega stanja, kar je tudi storila. Navedene tožbene ugovore zato sodišče ne šteje za nedovoljeno tožbeno novoto iz tretjega odstavka 20. člena ZUS-1.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni nikjer razvidno, koliko časa bi tožeča stranka konkretno porabila za to, da bi zahtevane podatke pridobila za vse šole, saj je navedeno zgolj to, da iz zapisnika o ogledu in camera iz leta 2012 izhaja, da je organ zelo hitro pridobil (priklical) podatek o povprečni uspešnosti določene šole pri nacionalnem preverjanju znanja pri določenem predmetu. Takšen splošen opis pa ne omogoča sodišču, da bi preveril kolikšen vložek časa in truda se dejansko terja od tožeče stranke, da zahtevane podatke posreduje prosilcu. Iz navedenega razloga je izpodbijana odločba v bistvenem delu pomanjkljiva, saj so pomanjkljivo navedeni razlogi, na podlagi katerih je tožena stranka...
dostop do informacij javnega značaja - obstoj dokumenta - obrazložitev odločbe
UPRS Sodba I U 1876/2017-1803.04.2019Po presoji sodišča iz citirane določbe prvega odstavka 488. člena ZTFI jasno izhaja, da tožnik oziroma člani njegovega sveta in tam zaposleni direktor ter revizorji in drugi strokovnjaki niso dolžni varovati tistih informacij, ki so javno dostopne tako po tem zakonu (torej ZTFI), kot po drugem zakonu, med katere je po mnenju sodišča šteti tudi ZDIJZ. Da bi bil izrecno ZDIJZ glede na ZTFI izvzet, namreč ZTFI izrecno ne določa. Kolikor bi namreč ZTFI želel izključiti uporabo določb ZDIJZ v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja v teh postopkih, bi to moral izrecno določiti. Sicer pa sodišče poudarja, da tudi tožnik sam ni navedel določb, ki bi izrecno izključile uporabo ZDIJZ v postopkih po ZTFI.

Da bi bil ZTFI v odnosu do ZDIJZ v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja specialen predpis, pa tudi po mnenju sodišča ne drži. Gre namreč za predpisa z različnim namenom, ki nista v položaju specialnosti in splošnosti, temveč urejata...
dostop do informacij javnega značaja - lex specialis - izjeme od dostopa - pravna podlaga za dostop do informacij javnega značaja
UPRS sodba I U 1876/201520.01.2016Postopek ob podaji prošenj ni bil voden tako, kot to določajo zahteve iz 15. in 16. člena Direktive 2013/32/EU.

Četudi Procesna direktiva II v slovenski pravni red še ni bila implementirana, čeprav se je rok za to že iztekel je v konkretnem primeru potrebno upoštevati posredni učinek Procesne direktive. Posredni učinek direktive pomeni, da morajo sodišča ne glede na to, ali je bilo nacionalno pravilo sprejeto pred ali po uveljavitvi direktive, nacionalno določbo razlagati kolikor je mogoče, v skladu z besedilom in namenom direktive zato, da se doseže njen učinek.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - osebni razgovor - opustitev osebnega razgovora - Procesna direktiva
UPRS Sodba I U 1875/2015-5201.06.2017Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe zmotno navaja, da se ekonomska in socialna diskriminacija ne bi mogla opredeliti kot dejanje preganjanja v skladu s 26. členom ZMZ (sedaj 26. člen ZMZ-1). Diskriminatorna dejanja v določenih primerih lahko predstavljajo dejanja preganjanja v smislu ZMZ-1 in Ženevske konvencije o statusu begunca.

Pojem "preganjanja" predstavlja nedoločen pravni pojem in je treba njegovo vsebino napolniti v vsakem konkretnem primeru glede na okoliščine specifične zadeve tako z vidika splošnih informacij o stanju v izvorni državi kot tudi z vidika osebnih okoliščin prosilcev, kot so starost, spol, zdravstveno stanje, trajanje škodnih ravnanj in njihov psihološki in fizični učinek, pri čemer odsotnost namena, da bi škodno ravnanje povzročilo poniževanje žrtve ne izključuje uporabe 3. člena EKČP.

Ob upoštevanju določbe 26. člena ZMZ-1 dejanja diskriminacije torej lahko predstavljajo dejanja preganjanja,...
mednarodna zaščita - status begunca - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - preganjanje - diskriminacija
UPRS sodba I U 1875/201416.06.2015Davčni organ v postopku davčne izvršbe po prejemu pritožbe zoper sklep o izvršbi uradoma presodi, ali bi bilo glede na možnost uspeha s pritožbo že začeto davčno izvršbo smiselno zadržati. Če oceni, da je treba izvršbo zadržati, o tem odloči s sklepom; v nasprotnem primeru pa mu posebnega sklepa o tem, da izvršba ne bo zadržana, ni treba izdati. 157. člen ZDavP-2 torej ne omogoča zadržanja izvršbe na zahtevo oziroma predlog stranke; prav tako pa tudi ne zavezuje davčnega organa, da bi na podlagi vloženega predloga za zadržanje o svoji presoji in razlogih zanjo obveščal davčnega zavezanca.davčna izvršba - pritožba zoper sklep o davčni izvršbi - predlog za zadržanje davčne izvršbe do odločitve o pritožbi - zavrženje predloga
UPRS sodba I U 1874/201515.06.2016Na izdelkih in embalažah so na voljo potrošniku informacije, ki izkrivljajo potrošnikovo odločitev o nakupu teh izdelkov, saj predstavitev izdelkov kaže na učinke in namen živil, ki to niso, oziroma je potrošnik zaveden glede učinkov navedenih izdelkov. Na izdelkih so potrošniku na voljo informacije, ki so obvezno povezane le z živili za posebne zdravstvene namene.ukrep inšpektorja za zdravje - živila za posebne zdravstvene namene - prepoved oglaševanja
UPRS sodba I U 1872/201530.08.2016Instituta zavarovanja izpolnitve davčne obveznosti Direktiva Sveta 2006/112/ES1 ne ureja. Gre za poseben institut, ki je v ZDDV-1 vnesen glede vračila DDV v posebnih primerih v okviru boja proti davčnim goljufijam. Pogoj, da se navedeni institut lahko uporabi, pa je izkazanost dvoma o upravičenosti zahteve za vračilo DDV, kot to določa ZDDV-1 kot materialni predpis. Glede na določbo 73a. člena ZDDV-1 lahko le v tem primeru davčni organ pred izvršitvijo vračila na podlagi obračuna DDV zahteva, da davčni zavezanec predloži ustrezen instrument zavarovanja za zavarovanje izpolnitve obveznosti, v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek. Glede slednjega so, glede na namen zakona, ki je v ukrepih proti davčnim goljufijam, po presoji sodišča mišljeni različni instrumenti zavarovanja, ki jih ponuja ZDavP-2. Vračilo DDV v posebnih primerih, po katerem lahko davčni organ zahteva zavarovanje izpolnitve obveznosti pred izvršitvijo vračila DDV, je po mnenju sodišča samostojen...DDV - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - instrument zavarovanja - vračilo DDV v posebnih primerih
UPRS sodba I U 1872/201421.04.2015Predpostavka drugostopnega organa o nemožnosti uveljavljanja pravic dedičev v primeru neizpolnjevanja pogojev za pridobitev teh pravic na strani staršev je napačna (nesporno namreč je, da je sin G.G. prebival v Nemčiji od konca leta 1962 do 1993), zlasti ker temelji na po presoji sodišča napačnih oziroma vsaj preuranjenih zaključkih o dvomu glede nemške narodnosti pok. B.A., navedeni na aktih o podržavljenju, zaradi kraja njegovega rojstva in švicarske narodnosti A.A. (ki je imela ob rojstvu - kot navaja drugostopni organ - enak priimek).denacionalizacija - odškodnina od tuje države - upravičenec do denacionalizacije - pregnanska škoda za dediče
UPRS Sodba I U 187/2017-1030.01.2018Oprostitve plačila DMV so taksativno navedene v prvem odstavku 5. člena ZDMV, ki jasno in podrobno določa primere in upravičence do oprostitve plačila DMV. Iz 4. točke prvega odstavka 5. člena ZDMV izhaja, da se DMV ne plačuje od cestnih motornih vozil za službene potrebe diplomatskih in konzularnih predstavništev, akreditiranih v Sloveniji; za službene potrebe mednarodnih organizacij, če to določajo mednarodne pogodbe, ki obvezujejo Slovenijo; za osebne potrebe tujega osebja diplomatskih in konzularnih predstavništev, akreditiranih v Sloveniji, vključno z njihovimi družinskimi člani in za osebne potrebe tujega osebja mednarodnih organizacij, vključno z njihovimi družinskimi člani, če to določajo mednarodne pogodbe, ki obvezujejo Slovenijo. V danem primeru pa tožnik predhodno navedenih pogojev v času vnosa predmetnega vozila v Republiko Slovenijo tudi po presoji sodišča ni izpolnjeval. V obravnavani zadevi je tožnik državljan Republike Slovenije, ki je po...davek na motorna vozila - odmera davka na motorna vozila - pridobitev motornega vozila iz druge države članice eu - davčna osnova - vrednost vozila
UPRS sodba I U 187/201625.10.2016Ni spora o tem, da je tožnica v letu 2012 prejela dohodek iz naslova prenosa premoženjske pravice ter njegova višina. Spora tudi ni o tem, da se dohodek nanaša na več preteklih davčnih obdobij. Vendar samo to dejstvo še ne omogoča povprečenja, ki se zahteva s tožbo in pred tem v pritožbi. Navedene davčne ugodnosti so namreč deležni le posebej našteti dohodki, med katerimi pa ni dohodka, ki ga je prejela tožnica. Pri določbi 120. člena ZDoh-2 za davčno ugodnost in s tem za področje urejanja, na katerem ima zakonodajalec kar najširšo možnost proste presoje. Obenem pa ni mogoče mimo dejstva, da gre v tožničinem primeru za drugačno vrsto dohodka od tistih, ki jih vključuje 120. člena ZDoh-2.dohodnina - odmera dohodnine - dohodek iz naslova prenosa premoženjske pravice - povprečenje

Izberi vse|Izvozi izbrane